Phepelo le Tlhokahalo ya Nama ya Podi Afrika Borwa

© Gerrit dos Santos
Tlhokohalo ya setso sa sebakeng seo sa setjhaba bakeng sa tshebediso ya dipodi Afrika Borwa hona jwale e kganna (le ho feta) phepelo ya dipodi tse phelang. Dipodi tsa nama di rekiswa haholo karolong e sa rerwang, Eastern Cape le KwaZulu-Natal, e leng ho kganna indasteri ya podi. Mebaraka e sa tlwaelehang ya maruo e lefella ditshenyehelo tse phahameng ho feta dilakga tsa molao tse hlahisang nama ya nku le ya dipodi (mohlala, R1 200 vs R700 bakeng sa boholo bo lekanang le dilemo tsa phoofolo - Nov 2018). Mmaraka o sa tsejweng wa dipodi Afrika Borwa hangata o fanwa ke dipodi tsa matswallwa (tse pheleng) le dipodi tse ding tse hodileng tsa Angora (ka dinako tse itseng tsa selemo).

Ho Fumaneha ha Kgwebo ya Nama ya Podi

Diphuputso tsa South African Meat Industry Company (SAMIC) di bontshitse hore dipodi tse bolailweng dibakeng tsa kgwebo ke dipodi tsa Boer le dihlahiswa tse ngata tsa dipodi tsa Angora tse etsang karolo ya 0.55% ya dipodi tse bolailweng kgwebong. Leha ho le jwalo, ba bang ba shebellang ba beha palo ya kgwebo ya dipodi ka 5%.

Ho tloha ka 2018, ditopo tsohle tsa dipodi tse bolailweng ka dihlahiswa tsa kgwebo di lokela ho kenngwa ka letshwao la mmala wa lamunu le o moputswa. Letshwao le leputswa le sebediswa feela bakeng sa bana (dipotsanyana) ha letshwao la mmala wa lamunu le sebediswa bakeng sa ditopo tsohle tsa podi, ho sa tsotellehe dilemo. Boer Goat Breeders Association e ikutlwa hore sena se secha se tla thusa ho matlafatsa kgwebo ya podi Afrika Borwa.

Ka selemo sa 2018 ho ile ha qadiswa morero wa ho hlahloba thekiso le thekiso ya kgwebo ya dihlahiswa tsa nama ya Angora ka sehlopha sa mabenkele a rekiswang Eastern Cape. Morero ona o ne o sa sebetse ka mokgwa wa kgwebo ka lebaka la ho fumaneha ha nako ya polao ya dipodi tsa Angora. Nako ena ya dinako tse itseng ka selemo e etsa hore ho fumanehe ho sa dumellane. Ho phaella moo, ho ile ha bonahala eka bareki ba ntse ba kgetha konyana e nang le theko e boima haholo (+ R10 - R20/kg) kapa nama ya nku ho feta nama ya podi. Leha ho le jwalo, bahlahisi ba bang ba nnile ba hlalosa (Pudungwana 2018) hore bahlahlobi ba nama ha ba tsebe ho arola ditopo tsa dipodi kamehla.

Mohlahisi wa podi ya Boer Western Cape Pip Nieuwoudt, o bolela hore ho na le keketseho ya tlhokahalo ya nama ya podi ka lebaka la melemo ya bophelo bo botle ba nama, empa ka lebaka la theko e ntle ya dipodi e fumanwang sechabeng se sa tlwaelehang ho na le mehlodi e mengata ya dijo le direschorente.

Ntshetsopelo ya Mmaraka wa Nama ya Podi

Ho na le ntshetsopele e eketsehileng ya mohwebi wa polasi ya dipodi o kopanetsweng mme Red meat Producer’s Organisation (RPO), mekgatlo ya ho ikatisa le ditshebeletso tsa mmuso e le boemong bo botle ho thusa ka sena. Eo e ne e le maikutlo a sehlopha sa sebete sa podi se laolwang ke Dr Pieter Prinsloo.
Dibaka tse ding tsa indasteri ya temo ya podi e hlokang tlhokomelo ke papatso e nepahetseng ya nama ya podi, thuto ya bareki hammoho le dipatlisiso le ntshetsopele.

Ba bangata ba dihlahiswa ba dumela hore bothata bo boholo ka ho fetisisa, mme e le bo bohlokowa ho ntshetsopele ya lekala la nama ya podi, e ntlafatswa leano la mmuso.

Sehlopha sa Basebetsi ba Nama ya Podi

Ka 2016,Red Meat Research & Development SA (RMRD-SA) e ile ya bokella sehlopha sa basebetsi ho sebetsa lenaneong la ntlafatso bakeng sa indasteri ya podi ya nama. Sehlopha sa basebetsi se ne se entswe ka mekgatlo ya ho ikatisa ya dipodi, ditshebeletso tsa temo, SA Mohair Cluster, the Informal Goat Industry Cluster, the Agricultural Research Council (ARC) le the South African Meat Industry (Samic).

Nakong ya seboka ka June 2018, sehlopha sena se sebetsang tlasa boeta-pele ba Dr. Pieter Prinsloo se ile sa fana ka ditlhahiso, tse hlalosang ka ho kgetheha ho bapatsa ha nama ya podi, dipatlisiso tse eketsehileng le thuto ya bareki. Sehlopha sa basebetsi se ne se nahana hore lefapha le sa tsejweng ke mohlodi o ka sehloohong wa chelete bakeng sa indasteri ya podi ya nama, empa ho ntse ho ena le matla a ho ntlafatsa mmaraka a marang-rang.

Translated by Bongani Matabane