Weeping Boer Bean
Nawa ya Molemirui ya go Lela

© Roger de la Harpe

Leina

Nawa ya Molemirui ya go Lela [Schotia brachypetala]

Maina a mangwe

Huilboerboon, Tree Fuchsia, le African Walnut

Tlhalošo

Bobotse bja matšoba ke bja mebalabala ya go kganya ya dikalisi (mahlare a matšoba), distamene (maoto a matšoba), le diphedisele (dikalana tša matšoba). Matšoba a tšweletša dikarolo tše ntšhi kudu tša manopi, ao a falalago le go rotha goba 'go lela' go tšwa matšobeng se e ka bago setlogo sa leina la tlwaelo, Nawa ya Molemirui ya go lela, goba Huilboerboon ka Seaforikantshe.
Nawa ya Molemirui ya go Lela ke ye botse, mohlare wa seripa gare go ya go bokoto wa go phatlalala ka bophara, ka dikala tša go kitlana, krone ya nkgokolo. E na le kutu ye tee yeo ka nako tše dingwe e ka iša makala fase fase. Mehlare e ka fihlela bogolo bja dimilimetara tše 22, eupša ka tlwaelo a gola go fihlela dimetara tše 11 go ya go 16 ka go phatlalala bja dimetara tše 15 go ya go 10. Lekwamati ke le makgwakgwa le mmala wo motsothwa goba boputšwa bja botsothwa.
Mahlare a tlhakanyaditho, ka 4 go ya 6 ya dipara, le le nngwe le le nngwe ka bolephoto ka moka. Mahlare a bokhubetšana go ya go bokoporo ge a sa le ma nnyanes, go fetogela go botala bja go kganya ge le gola go ya go bo phatsima bja mmala wo motala wo o fifetšego. Ka mafelong a borutho a go hloka sobane mohlare wo ke wa mohlakamotala, eupša ka mafelong a go tonya a hlohlorega, gomme a lahlegelwa ke mahlare nakonyana ye nnyane ka marega go ya go seruthwana.

Matšoba

Matšoba a bokhubedu bja go huma ka go tšenelelas, gomme a tšweletšwa ka bontšhi kudu, ka makala a kitlanego a dihlogo mo dikgoneng tša kgale ka seruthwana (Phato go ya Dibatsele). Nako ya go thunya ke ye e sego ka lenaneo ka gore mohlare mo go thunyeng e ka ba dimetara tše mmalwa go tšwa go ye nngwe ya gore ga e na le mohlala wa matšoba. Manyofonyofo a, ke mohola wa manopi ge a fepa dinonyana, le go netefatša sehla sa phepo se se telele.

Dienywa

Seenywa ke sa go tiya, se sephaphathi, sa kota, diphotlwa tše botsothwa bja go fifala di akaretšago bophaphathis, botsothwa bja go galoga di ka bago tše dimilimetara tše 20 bophara dipeu tša boserolane bjo bo bonagalago gabotse go sa go bipa peu. Diphotlwa di arogana mehlareng, di gola nakong ya mafelelon a selemo go ya go lehlabula (Dibokwana go ya Moranang).

Tšhomišo

Schotia brachypetala a goketša dinonyana tša mehutahuta tša go fapanafapana, diphoofolo le dikhunkhwane gomme e lešata, di ba tša go tlolatlola godimo ga letšoba. Dinonyana tša phepo ya manopi, kudukudu dinonyana tša letšatši, dinose le dikhunkhwane tše di fepago ka manopi. Dinonyana tša go ja dikhunkhwane go gogelwa ke matšoba. Distarling, dikgabo le ditšhwene di ja matšoba, dikgabo di ja peu, dinonyana di ja sebipa peu peung le mahlare a jewa ke difala di emeletše e bego tša go ba ka ditšhireletšong gomme tšhukudu ye ntšho e ja gape lekwamati. Ba mafelelo ba baeti ba ka dipolokelong tša diphoofolo.
Ga se fela gore Schotia brachypetala e lego mohlare wa go makatša wa go dira sekgabiši, gape e na le ditirišo tše dingwe tše di ntšhi. Matute a go tšwa go epea lekwamati e tšewa go alafa seokolela le go foufala teng. Lekwamati le metswako ya medu di šomišwa go maatlafatša mmele le go hlwekiša madi, go alafa maemo a pelo ya letšhogo le letšhollo, gammogo le disaunas tša sefahlego. Dipeu di a lewa ka morago ga ge di bešitšwe le ge di le fase ka makhura le proteine di na le khahaedereiti ye ntšhi. Bobedi batho ba bolelago sebantu le batho le bafihli ba Yuropa le balemirui ba boletšwe gore ba bešitše diphotlwa tša go gola e bile ba jele peu, setlwaedi seo ba ithutilego sona go tšwa go Barwana.
Lekwamati le ka šomišwago, go fa mmala wo mokhubedu go ya go botsothwa goba mmala o mokhubedu. Dikutu ke tša boleng bjo bobotse, tša maleba go dira difanitšhara. Kotanatutu ke ye pinki-putswa gomme ga e kgotlelele ka ntle le ge e ka hlokomelwa. Pelokutu ke ye walnut ye fifetšego, ya go nyaka go ba boso, ka go tiya, ye e lego boima ye nago le thibela mohlwa le ka go ba le phopholego ya go loka ya go kitlana e bile e šomišitšwe kudu go dira difenitšhara le ya dikotana tša fase. E boletšwe gape gore go ba le maemo a godimo go dikota le mehuta ka moka ya tšona e be e le kudu ka hlokego go dibimi tša kariki.

Mafelo a bodulo

Nawa ya Molemirui ya go Lela e tšwelela ka mafelong omilego a borutho, nageng ya mehlare ya go foforega le mašokeng a lešokošokwane le dithokgwa gantši ka mabopong a dinoka le meela goba diolong tša kgale tša mohlwa.

Moo di hwetšwago gona

Di hwetšwa ka mafelong a fasana go tšwa go tikologong ya Umtata ka Kapa Bohlabela, ka KwaZulu-Natala, Swaziland, Mpumalanga, Porofenseng ya Lebowa le ka Mozambique le Zimbabwe.

Leina la selatini

Schotia brachypetala.
Leina la tlwaelo brachypetala le ra gore 'go ba le mahlare a matšoba a ma nnyane’ ka Segrika le go šupa matšoba a moswananoši ka gare ga diphedi tša Schotia ka gore mahlare a matšoba a seripa goba di ka botlalo a fokoditšwe go ditlhale tša go b aka moleng.