Taolo ya Malwetši a Diruiwa tša Maphego

©Chris Daly

Malwetši ke ye kgolo kudu ya ditšhošetšo tša tšweletšo ya diruiwa tša maphego, seo se ka hlolago tahlego ye kgolo ya letseno dipolaseng lefaseng ka bophara. Le ge dihlare di ka šomišwa go kalafi tše dingwe tša malwetši a, go na le malwetši a ma ntšhi ao kalafo ya malwetši e se gona. Bala tše ntšhi mabapi le diruiwa tša maphego mo.

Go mpefatša ditaba kudu, bontšhi bja malwetši a kgona go phatlalatša bjalo ka molelo wa lešokas ka lebaka la gore dinonyana tša diruiwa tša maphego tšeo ka kakaretšo di tswaletšwego kgauswi le tše dingwe gomme di abelana dipakete tša meetse le a furu. Tsela ye kaone ya go laola malwetši ka tšweletšong ya diruiwa tša maphego ke ka go thibela go tšwa ka lefelong la mathomo. Go na le ditsela tše nne ka moo bolwetši bjo bo ka thibelwago, e lego ka go ba le magato ao a kwagalago a thibela malwetši a hlago, moento, pabalelommele ye botse le taolo ya kgatelelo.

Magato a Kalafo

Batšweletši ba swanetše go šoma ka lebelo ka maswao a mathomo a bolwetši go bo thibela go phatlalala go dinonyana tše dingwe goba ka dinako tše dingwe go diruiwa tše dingwe le ge e ka ba batho. Kgoro ya Temo ya Bosetšhaba bo eletša balemi go khaogantšha dinonyana tšeo di lwalago go tšwa go tše di phetšego ga botse le go šoma ka dinonyana tše lwalago morago, ka mešomong ya tšweletšo.

Mothegeniki wa maphelo a diphoofolo goba ngaka ya diphoofolo e swanetše go kgopelwa keletšo ka pela ka moo go kgonegago go hwetša tsela ya maleba ya go dira. Mothegeniki wa maphelo a diphoofolo goba ngaka ya diphoofolo e tla dira dikaro tša hlahlobo mo dinonyaneng tše dingwe tša go lwala le go ka tšea sešupo sa madi goba mae, go laetša lebaka la go phulega. Go thibela go phulega ga ka moso, molemirui le mothegekini wa maphelo a diphoofolo goba ngaka ya diphoofolo ba swanetše go ya ka tshepedišo ya tšweletšo ka moka go hlaola mathata ao a ka lokišwago a ka bago gona ao a ka fedišwago go thibela go diphulego tša ka moso.

Kalafo e tla laolwa ke lebaka la malwetši, go akaretša dihlare tša go swana le dibolayatwatši ya polao ya dinonyana. Le ge batšweletši ba bangwe ba ka ba šomišitšego dipolayatwatši go šireletša bohloki bja mekgwa ye botse ya taolo ya malwetši mo nakong ye e fetilego, di amago mo tlhabollong ya dibolayatwatši e dirile gore go be le tšhomišo ya ditšweletšwa ka maikarabelo. Ka dinageng tše dingwe, batšweletši ga ba sa hlwe ba kgona go reka dibolayatwatši ntle le taelo go tšwa go ngaka ya diphoofolo.

Ge šomiša sehlare sefe goba sefe, batšweletši ba swanetše go boloka le go šomiša ditšweletšwa go ya ka ditaelo. Ka go šomiša dihlare go ya ka ditaelo, e sego fela go netefatša gore di tla šoma eupša gape e thuša go šitiša tlhabollo ya go ngangabala. Balemirui ba swanetše go tšeela nako ya go dula ga dihlare tše ka mogopolong - ka mantšu a mangwe, pele ga ge mae goba nama go tšwa dinonyaneng di ka rekišwa ka morago ga ge di amogetše sehlare - go netefatša gore ditšweletšwa tša bona di latela molao wa Aforika Borwa wa fasefase wa mašaledi.

Translated by Lawrence Ndou