Propolis ke Eng?

© Chris Daly
Propolis, ‘poti ya nose’ goba ‘sekgomaretši sa botala bja leratadima’, ke seela sa go kgomarela se botala-botsothwa seo se dirago gore go tšwa go Borekhu bja mehlare bo ba bo kgoboketšago go tšwa mahloneng a letlakala le seela sa mohlare. Dinose di dira propolis (ka nako ye nngwe e bitšwago ’poti ya nose’) ka go tswakanya borekhu bjo bo kgobokeditšwego le motu wa dinose, todi le difetoledi tša tšhilego go tšwa dimpeng tša tšona.
Propolis ke karolo ye bohlokwa kudu ya boraro ya ditšweletšwa tša dinose gomme e na le borekhu (50%), motu (30%), dioli tše bohlokwa (10%), modula (5%) le dikarolo tše dingwe tša tlhago (5%). Gape e na le dibhithamine tše bohlokwa, go swana le B1, B2, B6, C, le E mmogo le diminerale tša go swana le makenesiamo (Mg), kalasiamo (Ca), potasiamo (K), sodiamo (Na), koporo (Cu), zinki (Zn), mankanese (Mn), le tshipi (Fe).
Go feta dikarolo tše 300 di bile tša hlaolwa ka propolis, bontšhi bja tšona bo leng ka sebopego sa di-polyphenols (diantioksidente). Diantoksidente di thuša go lwantšha malwetši le go šireletša kgahlanong le phetetšo ka mmeleng.

Propolis e Šomišetšwa Eng?

Ka go khupetša bokagare bja motšhitšhi ka propolis, dinose di swara motšhitšhi wa tšona o šireleditšwe go phatlalalo ya ditwatši le difankase. Propolis, le ge go le bjale, e hlwekiša le go bolayatwatši gomme e magareng ga metswako ya maekrobiale e maatla e hwešwago ka tlhagong.
Dinose gape go di šomiša propolis go tiiša mašole a mmele a tšona le go e šomiša go tšhasa ka gare ga disele tša go elama pele ge kgošigadi e beela mae a yona. Gape di šomiša propolis bjalo ka sedirišwa sa go aga go thibela goba fokotša botseno go ya ka motšhitšhing, se se e dirago gore go be bonolo go e šireletša.
Propolis gape e šomišwa go omiša bahlwašedi ba ba hwilego goba disenyi, go realo e le go e thibela go tšwa go fetetša motšhitšhi. Go swana le se, propolis e be e šomišwa ke BaEgepeta ba kgale go omiša ditopo tše di gwamišitšwego.
Propolis gape e šomišwa ke batho ka dithoto tša yona tša thibela twatši le thibela thurugo gammogo le go matlafatša mašoel a mmele. E ka tlotšwa bjalo ka setlolo sa letlalo ka lebaka la sekgalaka le psoriasis, goba goba go šomišwa ka sešepeng le ditlolong. Gape e ka lewa ka sebopego sa todi e e nonnengo ka propolis gape e tšewe bjalo ka dipilisi goba bjalo ka setsopolwa sa seela. Propolis e ka rekwa ka difamasing, mabenkele a dijo tša maphelo goba thwii go tšwa baruanotsheng.

Tšweletšo ya Propolis ka Aforika Borwa

Ga bjale, propolis e tšweletšwa le go rekišwa ka Aforika Borwa eupša ka methamo ya fase. Mike Allsopp, hlogo ya Karolo ya Dinyakišišo ka Noseng ya Todi ya Khansele ya Bonyakišiši bja Temothuo (ARC) go la Stellenbosch wa hlaloša: ‘Go bile le maitekelo a mantšhi a go tsentšha kgobeng tšweletšo ya propolis ka Aforika Borwa – bonyane dikiri ya polelo ye e thekgilweng ke diphigišano ya MSc e dirilwe go nyakišiša se – eupša Aforika Borwa ga se ya kgona go tšweletša bogolo bjo bo nyakegago ka mebarakeng ya boditšhabatšhaba. Propolis ya Aforika Borwa ke ya boleng bjo bobotse gape e nyakega kudu, eupša barekiši ba boditšhabatšhaba ba hloka bogolo bja godimo go feta ka fao balemerui ba propolis ba ka Aforika Borwa ba ka neelana ka yona. Le ge go le bjalo, se ke lekala le le ka tšwetšwang pele ka Aforika Borwa.’
Moruanose a ka kgona go tšweletša kilokramo ye tee ka ngwaga, eupša seo se tla ka tefo mo dinoseng tša gagwe. Tšweletšo ya propolis ka moka e ka tshenyegelo ya tšweletšo ya todi. Tšweletšo ya propolis ga se mohola wa tlaleletšo, ke kemedi ya tšweletšo ya todi – dinose tše di šomago go tšweletša propolis ga di tšweletše todi.

Propolis ya Aforika Borwa ga se ye e patsimago, eupša ditšwa kwa tša propolis (go šomišwa ka ditlolong le dihlareng tša go dirwa ka tagi) e ka se tšhungwe.

Molaetša wa Temošo ya Kalafo

Re kgopela o ele hloko: Tshedimošo e ka ya mabaka a thuto le tshedimošo fela gomme ga e a swanela go hlathollwa bjalo ka keletšo ya kalafo. Tshedimošo ga e a ikemišetšwa go tloša dikeletšo tša kalafo ye e fiwang ke bašomi ba tlhokomelo ya maphelo.

Translated by Lawrence Ndou