Mandela le dikgetho tša 1994 ka Raymond Louw

© Eric Miller

Abelana mafelelo a a go swanago

Yo mongwe le yo mongwe o bolela ka ga dikgetho tša 1994 tšeo di fetotšego Aforika Borwa go tšwa ka tsinkelo semorafe yeo e tibilego go ba setšhaba ka go hloka semorafe bjalo ka mohlolo wa temokrasi. Matšatši pele ga dikgetho maloko a bogale a sešole sa sešole a Nazi e mpsha a AWB, Afrikaner Weerstandsbeweging (Afrikaner Resistance Movement) a dirile mokete wa bogaswi wa dibomo tšeo di bolailego le go golofatšwa bontšhi bja batho.

E be e le phišegelo ya go ihloboga ya go thibela dikgetho tšeo ba bego ba di bone bjalo sešupo sa bofelo bja bophelo bja bona bja ditshwanelo ge e se go hwelela bjalo ka batho. Mandela le mmušo ba ganne go tšhošetšwa gomme dikgetho di tšweletše pele. Eupša dihlaselo tša dipolao di hlodile tahlegelo ye kgolo ya bophelo le tshenyo ya dithoto.

Dikgetho ka moya wa moswananoši wa bobotse le tirišano mmogo magareng ga merafe. Selo sa go swana le yona ga e sa šo ya bonwa peleng ka Aforika Borwa. E be e le o kare bašweu le bathobaso ke la mathomo ge ka ikhumana e le batho ba abelana mafelelo a go swana. Kamano ya mohlankedi le lelata yeo e ba swerwego ka bobedi mengwagakgolo ye mentšhi e banagetše e nyamalela bjalo ka ge ga e a ba gona.

Mengwaga ye 30 ye e fetilego

Ka ntle le go opiša hlogo ga tiragalo ye, Mopresidente Mandela nkabe e se motho wa selo ge e le gore a seke a dumelela dikgopolo tša gagwe di lahlege go boela morago go Mošupologo wa ka Moranang wa 1964 — go ka ba gabotse mengwaga ye 30 ya pele — ge a eme ka kgorong ya tsheko go thoma ka tšhireletšo ya gagwe ka ga ditatofatšo tša tshenyo nakong ya go tsebja bjalo ka tsheko ya Rivonia.

Yeo e be e le nako ya teng, ka kgorong ya tsheko yeo e bilego e homoditšwe, o badile go tšwa go setatamente sa diiri tše nne ka tsebo ya botlalo gore tšhenyo e be e le tlola molao ke kgolo kudu le gore se a se bolelago se ka go bea thapo melaleng ya gagwe le ya bašomimmogo ba gagwe. O feditš, "Ke lwele kgahlanong le kgatelelo ya batho ba bašweu gape ke lwele kgahlanong le kgatelelo ya batho ba baso.

Ke hlologetše kgopolo ya setšhaba sa temokrasi se se lokologilego ka go sona batho ka moka ba dulago mmogo ka kwanodulo gomme ba na le menyetla ya go lekana. Ke kgopolo ye ke tshephago go e phelela le go e bona e diragala. Eupša, Morena wa ka, ge go hlokagala ke kgopolo ye ke ikemišeditšego go e hwela. "

Translated by Lawrence Ndou

Nako ya Maswao a Bosetšhaba

Maafrika Borwa a mehleng a ile a amega le direrišano tša setšhaba go dira le go feleletša ditlhamo tša rena tša difoka tša setšhaba....more