Go Tsoma bjalo ka Taolo ya Hlaselo

©Roger de la Harpe
Go thunya setabane go swanetše go bonwa bjalo ka selo sa mafelelo ge o nyaka go laola ditabana o ikemišeditše tšeo di hlola tshenyo. Ke kgahlanong le molao go bolaya le go swara phoofolo ka ntle le tumelelo, ka fao balemi ba swanetše go netefatša gore go ba le tumelelo ya go tsoma diphoofolo tše di nyakegago. Ba tla swanela ke go šomiša dithunya tše di lego molaong.
Go hwetša dipoelo tše kaone, motsomi o swanetše go ba mothunyi wa go tseba le ye a kgonago go bona gabotse, yo a šomago kudu ka taolo ya hlaselo. Bao bas a kgonego go thunya gabotse bat la no hlola mathata. Tsomo e swanetše go hlongwa ka pela ka moo go kgonegago ka morago ga tiragalo ya hlaselo e diragetšego, go netefatša gore setabana se a letelwa.
The Landmark Foundation ka gare Predators on Livestock Farms, Practical Farmers’ Manual for Non-lethal, Holistic Ecological Acceptable and Ethical Management, e lemoša balemi ba kgahlanong le ditiro tša go lefa tefo go batsomi ge ba bolaya sebata, ka ge se se hlohloletša batsomi go bolaya dibatana tše ntši ka moo go kgonegago sebakeng sa go bolaya tšeo di hlolago tshenyo. Polao ya diphoofolo e ka ferekanya dumellwa le sehlopha gomme gwa feletša ka mathata a mabe.

Tsomo ya Bošego

©Roger de la Harpe
Go ya ka Predation Management Manual, tsomo ya bošego, e šoma gabotse, ka ge e lebeletše selo se lebanyago gomme yo monngwe a ka dira selo ka pela ge le gore go na le bothata. Maitekelo a swanetšego go tšewa go latela fela diphoofolo tše di hlolago tshenyo gomme o se thuntšhe bat-eared foxes aardwolves goba Dikatse tša Afrika. Mabone le disefo tše khubedu di šoma bokaone go tsoma. Mabone a mašweu a tla dira gore diphoofolo di belaele le go tšhaba.

Go Tsoma ka Sefofane

©Roger de la Harpe
Balemi ba swanetše go netefatša gore go ba na le ditumelelo tša maleba ge ba nyaka go tsoma ka sefofane, ka ge melawana ya go fapana e a šoma go ya ka diprofense tša go fapana. Le ge e le gore go tsoma ka sefofane go šoma gabotse kudu go fihlelela mafelo le mo lefelong a kgole, go a tura.

Go Tsoma ka Dimpša

Dimpša di swanetše go dirišwa fela go lebelela dibatana e fela ga di a swanela go bolaya goba go kopana le setabana. Dimpša di swanetše go ba di rutilwe le go laolwa go netefatša gore ba di senye diruiwa tše dingwe di nyaka dibatana.
Predation Management Manual e eletša balemi go swara dimpša go fihlela sehlaselwa se bonagalago e be e le gona ba lokolla dimpša go kitimiša setsongwa. Dimpša di swanetše go hlokomelwa tshwanelo gore di se ye go tsoma diphoofolo ka lebaka la gore di swerwe ke tlala. Ka nako ye nngwe ya dimpša di a homotšwa go netefatša gore ga di hlole tshenyego efe goba efe.

Go Tsoma ka Karikana/Horseback

©Shem Compion
Batsomi ba ka akaretša monabo wo mogolo go swara diruiwa ka horseback go feta ka maoto, kudukudu mo mafelong a sehlaba a Kalahari. Ba ka diriša dimpša go ba thuša go nyaka diphoofolo.

Translated by Lebogang Sewela