Cape Mountain Zebra
Pitsi ya Kapa ya Thaba

© Nigel J Dennis

Leina

Pitsi ya Kapa ya Thaba Cape Mountain Zebra (Equus zebra zebra)

Ponalo

Pitsi ya Kapa ya Thaba ke yona e nnyane go fetiša mehuta ya dipitsi ka moka e bile e na le Boima bja go lekana le dikhilokereme tše 230-260 magetleng go thoma ka metere wa 1.1 go fihla ka wa 1.28. Ka lebaka la gore methalo ya yona mmeleng ke e mesese go fitiša ya (Burchell's zebra) ke a mantšhi. Methalo ya go rapama maotong a fihla tlhakong. A ka morago a apešitšwe ka methalo ye boso, ya bophara le makgwai a gridiron a masese, a sootho a nale leswai swaile la go bonagala maragong. Dimpa ke tše šweu ga di na methalo. Di na le ditsebe tše telele tša go lekana le dimillimetere tše 220.

Pelego

Di tlhakana ka go rua magomo le dipitsi e tshadi tee le bana ba tšona, di eta pele ke pitsi ye tona e noši. Dipitsi tše tona tše ntšhi tše noši di a tlhakanya.

Moo di hwetšwago gona

Kgale di be di phatlalatšwa melokolokong wa dithaba tša go swana le Eastern and Western Cape. Ka lebaka la go tsoma di nyakilwe go bolawa gare ga ngwaga wa 1930's. Di phološi tšwe ke tsebišo ya ngwaga wa 1937 ya Mountain Zebra National Park, kua selete sa Cradock lifelong la Eastern Cape. Lehono ke ditšhaba tše tharo tše di gona Ka maina ke thaba ya Kamanassie, thaba ya Gamka le thaba ya Mountain Zebra National Park.
Setšhaba se sefsa kua De Hoop Nature Reserve se nale tšeo di tlošitšwego Mountain Zebra National Park, thaba ya Kamanassie mountains, gomme bjale setšhaba se se hwelego sa Kouga le Outeniqua mountains. Dithaba tše dingwe tše nnyane di hlomilwe mafelong a go swana le Eastern Cape le Small Karoo on smaller game reserves, ka go tlošiwa Mountain Zebra National Park.

Lenane dintlha

Di be di bitšwa palamente ya Afrika Borwa ya ditonki tša kgwele ya maoto football' jerseys the Cape Mountain Zebra ka mahlatsi di ele tša Kgetwa go hlomiwa kudukudu ka lebaka la polokego. Palo ya tšona e ile ya fokotšega tlase masome tlhano, gomme poledišano ya mmuso wa Afrika Borwa ka ngwaga wa 1930's o ile wa kgona hloma lefelo le ge go be go le boima.

Zebra

Go na le mehuta ye mebedi ya dipitsi ka Borwa bja Afrika, tša Molaleng goba tša lešoka la Burchell le Pitsi ya Thaba. Bjalo kage maina a ...more