Lebollo Venda

Ntlafatso ya Motho ka Mong

©Dr Peter Magubane

Tswelopele ya motho ka mong e ne e nkwa e le letoto la dikarolo, ho kena dilemong tsa bocha le ho nyalana ka mekgahlelo ya bohlokwa. Phetoho ho tloha ho e nngwe ho ya ho e nngwe e ile ya etswa ke matla a ka ntle (baholo-holo, meya e metle le e mebe, baloi ba banna le basadi), e ka etsang tshusumetso e ntle ho batho.

Dikolo tsa ho qala di qadiswa di qala ka seo re lokelang ho se lebella le hore na re ka itshwara jwang karolong e latelang. Ka mekete le metjeko, ba ka senya diphoso tsa nakong e fetileng le ho amohela bokamoso.

Mekete e ne e boetse e kenyelletsa tshehetso ya baholo-holo mme e matlafatsa ba qadileng ka boselamose. Metseng ya mahosi le magota e neng e tshwaretswe haufi kapa haufi le yona, ha ho ne ho ena le barupelluwa ba lekaneng, ha hwa ka ha etsahala hore e hobe teng selemo se seng le se seng. 

Ngwanana wa Venda o ya dikolong tse tharo tse ka sehloohong tse qalang ho qeta nako ya bocha; tshikanda, ho matlafatsa tshwaetso; le dombani, sekolo pele ho lenyalo. Nakong e fetileng, bashemane ba neng ba le teng ka tsatsi le bona ba ne ba ena le dikarolo tsa dombani, empa kajeno ke ba fokolang haholo, mme dikolo tsa bashemane, vhutuka le thondo, ha di sebetse. Ba bangata ba ya dibokeng, ba tsebiswa hamorao.

E etsahala ka thoko ho motse, hangata leralleng kapa thabeng, dikgweding tse ommeng tsa mariha, ho thusa ho fodisa leqeba la lebollo. Matsatsing ana, palo e eketsehang, haholo-holo ditoropong, e bolotswe ke dingaka tsa Bophirimela, ho ena le ditsebi tsa setso. Ba bang ba dingaka tsena ba entse mekete ya bona le ho bolaya phoofolo ka mora hore batho ba mmalwa ba bolotswe, ho fana ka mokgwa o itseng wa setso se nepahetseng.

Mehato e Qalong

©Dr Peter Magubane

Tshwaetso (ho qaleha ha bocha) e sebedisetswa ho qeta dikgwedi tse mmalwa, empa kajeno hangata e etsahala ka matsatsi a robedi feela. Banana ba rutwa hore boikokobetso ke hlooho ya botshehadi ba Venda.

Ha ba ntse ba kgutsitse moo ba dulang teng, ba na le tshusumetso e mpe, ba tlola dihlooho tsa bona, mahetla a bona a inama mme matsoho a phunyeletswa, kapa matsoho a bona a kwalletswe tlasa dikopi tsa bona.

Ba etsa mesebetsi e menyenyane, ba jara merwalo e boima maotong kapa dihloohong, ba itshohlometsa ka mpeng, kapa ba tshwere matsoho. Ba fuwa thuto e pharaletseng ka thobalano, boitshwaro bo bobe ba ho kopanela diphate, ho nyenyefatsa 

le lenyalo, le ho qoba ho ima ha ka ntle ho lenyalo. 

Ho kgetholla ho ne ho tlwaelehile ho etswa pakeng tsa dikgallelo tsa baradi ba bahlomphehi (vhusha ha vhakololo) le batho ba tlwaelehileng. Ho bina, ho tantsha le ho ithuta malayo e ne e le dikarolo tsa bohlokwa tsa sekolo sa batho ba tlwaelehileng. Sekolo sa bahlomphehi e ne e le sephiri se sengata, mme se senyenyane se tsebahala ka yona. Hoo e ka bang diketsahalo tsohle tsa yona di ne di etsahala sebakeng se sekhukhung motseng wa morena, mme ho ne ho se na mmino wa ho phatlalatsa phatlalatsa hore sekolo se ntse se tshwarelwa. Ha ho motho ya tlwaelehileng ya neng a ka ya ho bahlomphehi, empa bahlomphehi ba neng ba se ba ntse ba ena le tshusumetso ba ka etela batho ba bangata ha ba batla. 

Tshikanda (ho matlafatsa vhusha) e etsahetse pele ho dombani, dilemo tse tharo kapa tse nne. Dombani, e bontshang qetello ya tshebetso ya ho qala, e ne e le sekgetho sa ho qetela sa lenyalo. Ho phatloha ha lenaka la kudu (phala phala) ho bontshitse qalo. Mollo o halalelang, o kgantshitsweng motsaneng wa morena, o ile wa dula o pota-pota ka hohle. Ba qadileng ba ile ba phekolwa ka meriana, mme ntho e nngwe le e nngwe e sebedisitsweng e ne e tshelwa ka meriana e thibelang ho kena-kenana le bobe Bohle ba qadileng ba ne ba kuta, mme bakeng sa dombani kaofela ba ne ba sa dumellwa ho kuta kapa ho hlatswa. Ka tlwaelo dombani e ne e ena le mehato e leshome, e phetseng ho fihlela dilemo tse pedi, empa kajeno ka nako e kgutshwanyane dikgwedi tse robong. Ba qalang ba rutwa dipina le dipina tsa sekhukhu, tse pepesehileng dinthong tsa sekhukhu, ho shebella le ho kenya letsoho ho ruta ditshwantsho, le ho fumana thuto ya thobalano. Sepheo ke ho tlwaelana le bacha ka dikarolo tsohle tsa lenyalo, hammoho le Venda. E tadingwa e le ketsahalo ya ‘naha’ ya Venda, dombani e ka etswa feela tlasa moloko wa Singo. 

Tshobotsi e hlollang ya dombani ke tantshi ya domba e entsweng ke banana ba potolohileng mollo o halalelang. Ba qalang ba theha moedi, e mong le e mong a tshwereng sekoti sa ngwananyana ka pela hae, a etsa ketane e telele e nang le modumo wa diboko tsa sekupu le di-mirumba. Ka tlwaelo baradi ba tantsha ba hlobotse, empa kajeno ba apara shedu e fetang pakeng tsa maoto, ba etsa apron e ka pele ka lehlakoreng le ka morao le leketlile.

Ba boetse ba apara dikgabiso tsa tshepe le di- anklets tse phatsimang ha di ntse di tantsha. Ho tantsha ho tshwantsetsa python, e amanang le ho tswala le mehato ya lesea ka popelong. E boetse e emela python e dumelwa hore e dula Fundudzi, letsha le halalelang la Venda metseng ya Soutpansberg. Lerako la kgoro ke mmele wa Modimo wa python, le Lebopo la Letsha la Fundundu, sebaka sa tshimoloho, popelo ya cosmological; mabollo a jwalo ka popelong ya python, 

e itokiseditse ho tswalwa hape e le ditho tsa lenyalo le tse hlomphang.

Boikutlo ba ho Etsa Dintho tsa Bohlokwa ho a Qaleha

©Dr Peter Magubane

Dikereke tsa Bokreste di nka mekgwa e sa tshwaneng ka boqapi, tse ding di thibela ditho ho ya dikolo tsa ho qala. Dikereke tse ding tse ‘ikemetseng’ di kgothalletsa dintho hore di be teng, mme tse ding di fana ka mekgwa e meng, hangata di kopanya ditumelo le meetlo ya Bokreste. 

Diphetoho tse ding di ile tsa etswa ke thuto ya morao-rao, dipetlele le mesebetsing ya bajaki, empa banana ba bangata ba ntse ba qadiswa.

Nakong e fetileng, ha ho na monna wa Venda ya neng a ka nyala mosadi ya neng a eso ka a eba le dombani. Haeba a ka nyala mosadi wa sehlopha se seng, jwaloka Tsonga kapa Sesotho, o tla tlameha ho feta ka dombani. Kajeno, lebaka leo ba bangata ba qadileng ho fana ka lona bakeng sa ho ba teng ke ho “ithuta melao” kapa “ho fumana bohlale” (u guda milayo). Ho tseba melao ena ho fa mosadi ya nang le tsebo e ikgethang e mo dumelle ho kenya letsoho dibokeng tsa basadi le meketeng.

Translated by Sebongile Sonopo