Gore dikgogo di sa gobala goba di sa hwa, di swanetše go ba boemong bja boiketlo e bile ga di a swanela go ba gare ga gatelela ge di sepedišwa. South African Poultry Association e fa maele a leeto le se nago mathata:
Baotledi
Mootledi ga a swanela go rata diphoofolo fela, e fela o swanetše go di tseba le go tseba go rarolla mathata a maphelo ao a ka hlagago mo tseleng. O swanetše go nagana ka maphelo a dinonyana leeto kamoka. O swanetše go otlela mmotoro gabotse gore dinonyana di sa wa le dibjana di sa wa.Go ema le Botelele bja Leeto
O swanetše go tlatša dipampiri pele o ka rwala diphoofolo gore mmotoro o kgone go tloga ka bjako ge e fetša go tlala. Leeto ga le a swanela go fetiša di iri tše masomepedi nne gomme ga wa swanela go ema ge go sa hlokege. Ge o ka ema gare ga boso bja go fiša kudu, mmotoro o swanetše go kgona go phegelela moya le themperetšha ka gare.Go se je
Ga wa swanela go tima dinoyana dijo goba meetsi pele ga leeto. Mo gare ga leeto ga di a swanela go hloka dijo goba meetsi sebaka sa go feta di iri tše masomepedi nne go tloga nako ye di jelego goba di nwelego meetsi.Boemo bja Boso
Go na le magato ao a swanetšego go latelwa go kgona go šireletša dinonyana gare ga boso bjo bompe, gagolo mo leetong le le telele. Ge go fiša kudu, dinonyana di sepedišwa ge boso bo fodile, bjalo ka mosong, mathapama goba bošego.Go laola Dinonyana
Dinonyana tše golo di swanetše go swarwa di le tee gomme ge o di swara o swanetše go thekga maoto le mmele. Ga wa swanela go swara dillaga tše fetago tše tharo goba bana ba go feta ba ba nne ka seatleng se se tee.Dibjana di swanetše go šutišwa gabotse. Ga wa swanela go di tloša go fetiša dikgato tše masomepedi ge di kukiwa; e bile ga wa swanela go di wiša. O swanetše go šomiša didirišwa tša go bofa gore dibjana di se we.
Dibjana, dirobe, diroto le dirobe tša go dirwa ka motato gare ga dikarikana tše šomišwago go sepediša diphoofolo, di swanetšwe gore di phele di hlwekile gomme moakanyetšo wa tšona o swanetše go kgona go swara dinonyana gabotse. Ge o lokela dibjana ga wa swanela go thiba mosepelo wa moya gare ga dibjana le ka ntle ga tšona. Dinonyana ga di a swanela go ntšha dihlogo, mafego goba maoto ka ntle ga sebjana.
Dinonyana
O swanetše go sepediša dikgogo tše nnyane, tše di na lego maatla e bile di phela gabotse. O swanetše go nagana ka boemo bja boso, botelele bja leeto, le moakanyetšo ba dibjana ge o huetša kikitlano ya dinonyana. Ka tlhago dikgogo tše nnyane di swanetše go ba le tumelelo ya go lekana 20 cm². Kikitlanego ya dillaga e swanetše go ba le mmase wa mmele wa go lekana dikilometera tše 55 per square meter, mola e swanetše go ba tlase ga dikilometara tše 70 per square meter ge go sepedišwa bana.Dinonyana tša go Phela/Live Birds
Go swanetše go ba le rekoto ya dithekišo, bjalo ka dinomoro tša megala ya bareki le nomoro ya dinonyana tše rekilwego le boemo bja maphelo a dinonyana tšeo. Tshepedišo ya payolotši e re bareki ga ba swanela go tšena gare ga lefelo la tšweletšo gomme thekišo e swanetše go direga lefelong la ka ntle.Pego
Pego ya tiišetšo ya melao ya maitokišo e swanetše go bona:Gore dinoyana di be di sa bontšhe dika tša malwetši le gore ga go na mahu a go makatša a begilwego mo sehlopheng dibekeng tše fetilego tša masometharo.
- Gore dinonyana di ile tša hlahlobelwa notifiable Salmonellae le gore di latela dinyakwa tša Salmonellae Movement Protocols.
- Gore dinonyana di ile tša hlahlobelwa notifiable avian influenza go ya ka morero wa HPNAI Contingency le gore e latela dinyakwa tše di lego gare ga sengwalwa.
- Gore dinonyana di ile tša hlahlobelwa bolwetši bja Newcastle go ya ka “Movement Control Protocol ka taba ya bolwetši ba Newcastle le gore e latela dinyakwa tša tshepedišo.
- Gore dinonyana di swerwe go ya ka melao ya blale e tšwago go SAPA Code of Practice for Live Bird Sales.
Translated by Lebogang Sewela