Mehuta ya go Itshepelela ka Tokologo le Tšweletšo ya Diruiwa tša Maphego ka Manyoro

© Chris Daly

Ka nako ya go ngwala Aforika Borwa e be e se na molao wo o swayo ya diruiwa tša maphego tša manyoro goba tša go itshepelela ka tokologo. Ka go hlokega ga molao, bontšhi bja barekiši le disuphamakete di hlamile maemo a tšona ao tšweletšo e swanetšego gore e obamele gore e swaywe bjalo ka ya go itshepelela ka tokologo, goba ya manyoro.

Ditokologo tše Hlano

©Chris Daly
Mokgatlo wa Diruiwa tša maphego wa Aforika Borwa o hlamile maemo a yaona a bofase go hlahla tšweletšo ya dikgogokgadika le dikgogo tša go beela. Go ya ka Molao wa bona wa tšomišo, dinonyana ka moka, e ka ba tše di godišitšwego ka dintlong, dihokong, tša go itshepelela ka tokologo goba tša manyoro, di swanetše go ba le phihlelelo go ditokologo tše dingwe tša motheo tšeo di hlaotšwego ke Mokgatlo wa Diphoofolo wa Lefase (WHO). Tše ke
  • Tokolgo go tšwa go tlala, phepompe le lenyora ka go hwetšagala ga meetse ao a foreše le ya phepo maleba.
  • Tokologo go tšwa go letšhogo le kgatelelo ya maikutlo ka go di abela maemo a le tlhokomelo ye e thibelago maemo a go kwa bohloko.
  • Tokologo ya go iketle ye e sa tlwaelegago ka go fana ka tšhireletšo ya go lekana.
  • Tokologo go tšwa go go kwa bohloko, dikgobalo le malwetši ka kabo ya maleba ya ya thibela goba go se go bjalo, ka go hwetšwa ga bolwetši le kalafo ya ka mehla ya maemo a bolwetši.
  • Tokologo go tšweletša mekgwa ya ka mehla ya maitshwaro a diphoofolo, ka go fa sekgoba se se lekanego sa maleba le ka sehlopheng sa phoofolo tša mohuta wa yona.

Tšweletšo ya tša go Sepelasepela ka Tokologo

©Chris Daly
Tikologo ya ka gare
Gore dikgogokgadika di be le maswanedi a go ba tša tokologo tša go itshepelela ka tokologo, Broiler Production Code of Practice e laetša gore go se fete dinyanya tše sometlhano tše di bewago ka sekwereng sa metara ka ntlong ya diruiwa tša maphego goba ka ntlong ge e le gore maikemišetšo ke go tšweletša tša go itshepelela ka tokologo. Palo ye e ya fase go tše lesome tše di beelago tše kgolo ge e le gore maikemišetšo ke go tšweletša mehuta ya tša go itshepelela ka tokologo ya go beela mae, le kgoboketšo ya mae lefelo la ditirelo le lefelo leo le tsenwego ke tswaleletšwego ke karolo ya mapokisi a sehlaga e kgaogantšhwe go tšwa palong ye.
Bontšhi bja dithoto tša dikgogo tše di beelago di ka okeletšwa go ya lesomepedi la dinonyana ka sekwere sa metara dintlong ka tše di nago le mafelo a go kotama a maleba goba a go elama. Go swana le mafelo a go kotama, le ge go le bjalo, ga se ya swanelwa go fiwa ka fase ga 15 cm ka kgogo gomme e swanetše go lokela sekgoba ka thokong sa go se be ka fase ga 1,5 cm go dumelela dikgogo tše di beelago go swara mekotamo ka ntle le go gobatša dinala tša yona, go ya ka Pullet Rearing and Table Egg Production Code of Practice.
Dihlaga tša maleba di swanetše go abelwa go thibela gore dikgogo tša mae di se ka beela mo lebatong. Moo mapokisi a bootee a šomišwago, go swanetše go ba bonyane le sehlaga se se tee go ya ka dikgogo tše seswai moo dihlaga tša kopanelo di fiwago, bonyane sehlaga sekwere se se tee sa metara sa sehlaga sa lebato la 25 ya dikgogo tše di beelago.
Dikgogo tše di beelago di swanetše go ba le phihlelelo ye e lekanego ya go lešedi: Ka fase ga diiri tše senyane ka lešedi la maitirelo, ka nako ye nngwe le ye nngwe ya diiri tše masomepedi nne le nako ya ka fase ya leswiswi la diiri tše seswai.
Bobedi tšweletšo ya dikgogokgadika le dikgogo tša go beela, palo ya godimodimo ya kgogo ye kgolo ka sentimetara ya botelele bja sejelo e ka tsentšhwa ntlong ge go tšhaene, ka go šomiša sejelo sa go fetela goba lepokisi, seo se ka hwetšwgo go tšwa ka mahlakoreng ka bobedi. Disenthimetara tše lesome ka kgogo di swanetše go fiwa ge fela lehlakore le le tee fela le ka fihlelelwa. Ge sejelo sa pane goba sa tšhupu feeders di šomišwa, palo ya godimodimo ya masome nne ya dikgogo tše di beelago tše dikgolo ka sejelo e ka šomišwa.
Naga ya ka ntle
Dikhoutu di laetša maemo a go swana a tikologo ya ka ntle ya dikgogokgadika tša go itshepelela ka tokologo le tšweletšo ya go beela: Kelo ya dithoto ya dinonyan ka ntle goba tša ka ntlong, ga se ya swanela go feta dinonyana tša ka godimo ga tše hlano go sekwere sa metara. Bohodu bja leruo thibela kabo ya go feta tša go itshepelela ka tokologo tše ntšhi, yeo e hwetšwago go ya ka Mokgatlo wa diruiwa tša maphego wa Aforika Borwa.
Lefelo leo le ka ntle moo dinonyana di bolokwago, le swanetše go hlokomelwa go dumelela ya godimodimo ya 50% ya di phelago ka dinako ka moka. Go fula ga go boela go tla thuša ka taolo ya tshenyego ya mabu le go fokotša kotsi ya kgolo ya diphelakadingwe.
Dinonyana di swanetše go ba le phihlelelo go moriti, go ka diragala ka sebopego sa mehlare goba wa maitirelo, o bokaakang bja dimetarasekwere tše nne wa moriti ka dinonyana tše sekete. Dinonyana gape di swanetše go ba le phihlelelo ya khupetšo gomme go swanetše go be le go legora le lekanego go šireletša go tšwa go dibatana.

Tšweletšo ya Manyoro

©Chris Daly

alemirui ba šomiša mekgatlo yeo e ikemetšego ya fapafapana go hlatsela ditšweletšwa tša bona bjalo ka manyoro. Ye nngwe le ye nngwe ya mekgatlo ye e na le dinyakwa tša tšweletšo ya bona. Ka kakaretšo, le ge go le bjale, tšweletšo e swanetše go dumelelwa bjalo kay a manyoro ge e le gore e godišwa bjalo ka ya tlhago ka moo go kgonegago, ka ntle le tirišo ya dianthipayothiki, dikhemikhale le menontšha le dibolayasenyi.

Translated by Lawrence Ndou