Matsetse

© Chris Daly

Go swana le dimpša, dikatse le dinonyana tša diruiwa tša maphego le tšona di ka hwetša matsetse.

Di bonala bjang?

Diphelakadingwe tša go loma di ka ba khubedu, botsothwa goba boso, go ya ka mehuta ya diphedi. Tše kgolo di 1,5 mm go ya go 4 mm ka botelele, sephaphathi le go ba le le maoto a ka morago a bopegilego ka botlalo a go e dumelela go sepela bonolo mabapi le magareng ga monggae.
Ditshadi di beela mae a ka fihlago go 100 ka letšatši, go monggage goba goba ka godimo ga manga le kgauswi le monggae. Ka fase ga maemo a mabotse, leboo la tše kgolo le ka tšeya dikgwedi tše mmalwa.
Seboko se ka tšeya fela matšatši a mabedi phaphaša go tšwa maeng. Di ja mantle a humilego ka madi a batho ba bagolo le didirišwa tše dingwe tša tlhago. Ba na le dihlong tša seetša, ka fao kudu di dula ka mangeng le ka didirišweng tša dihlaga.
Dikgato tše tharo tša diboko di lego gona yeo e ka tšeago magareng ga matšatši a senyane go ya go 200 go felela ka botlalo, go ya ka mabaka a tlelaemete.
Seboko sese godilego ka botlalo se ka ba 6 mm ka botelele ge e iphetola ka boyona ka go khukhune go ya ka morago go tšwelela bjalo ka mekone. Mekone e tšea dikgato tša matšatši a šupago go ya go a 21 a go fetša. Leboo la pophelo ka moka bo ka ba se sengwe le se sengwe go tšwa 18 ya matšatši go ya a dikgweding tše mmalwa.
Letsetse la go kgomarela, gape le tsebjago bjalo ka Letsetse la go kgomarela ka lebelo, ka tlwaelo di hwetšwa ka go dononyana tša diruiwa tša maphego, eupša ga di swenye ka banggae ba tšona, ka fao e tla kgomarela go matlalo ya dimpša, dikatse, batho le diphoofolo tše dingwe. Ditshadi di ka beela ka matlalo a banggae a tšona, go fihla ge fela mekokotla ya mmele ya tšona e bonagalago.
Di boima go di tloša, le ka morago ga lehu la tšona, gomme gantšhi di ka phošwa le dikgofa. Di loma bohloko seo se ka hlolang go fetelwa.
Matsetse a ka bonala go di leihlo la nama, di rata go fana ikgomaretša magoreng, dikamong le tikologong ya mahlo a dinonyana.

Dika tša tšhilafatšo?

Dika tšea tšhilafatšo di ka akaretša go ingwaya ka mehla le go šišinyega le mebala e me nnyane e meso go dikologa mahlo, mebala le dikamo. Dinonynana di ka lahlegelwa ke boima le go ka dira mabala ka mafofeng. Kamo le mebala gape di ka tšwelela bjalo ka tlhokamadi.

Translated by Lawrence Ndou