Boitsebišo Bja Caracal

©Karl Svendsen
Go caracal (Felis caracal caracal) e hwetša leina la yona go tšwa go lentšu la Turkish Word “karakula”, le rago gore tsebe e ntsho. Bjalo ka ge leina le bolelo, ditsebe tša katse ye ya nag aka morago ke tše ntsho, le tufs ya go šupa e bogale e ntsho e telele.
Caracal e na le letlalo lekikitlanego le lennyane, go tloga go mmala wa go swana le mohlaba go bosootho bja go ba le buhubedu, go ya ka lefelo la naga ya tšona. Caracals di na le maswao a mantsho le bošweu mo sefahlogong le mala a mašweu a go ba lemarothontho a hubedu. Melanistic (tše boso ka botlalo) le tšona di bonwe.
Caracals tše tona ke tše kgolo ebile di boima go feta caracals tše tshadi, ka palogare ya botelele bja magareng ga 75 cm go ya go 120 cm mola boima bo tšwa go dikilogramo tše 9 kg go ya go 18 kg. Maoto a ka morago a godmimo gannyane go feta magetla a dumelela gore di kgone go taboga go fihla dikhilometara tše tharo tša godimo. Di na le mesela ye kopana ya kelo ya magareng ga ye 15 cm go ya go 35 cm.
Mongwalo ya maoto a ka pele ke wo monnyane go feta w aka maoto a morago ebile ga di maswao mo manaleng. Ke diphoofolo tša go rata go phela di le noši, ka ntle le ka sehla go namelana moo tše tshadi fi bonwa le tše tshadi goba tše tshadi le bana ba tšona. Nako ya tlhabollo e ka ba matšatši a 80 ka bo letelele, tše tshadi di tšweletšago bana ba palogare ya pedi ka gare ga litara. Go tšea matšatši a 10 gore bana ba bule mahlo. Bana ba tlogela go anya ka morago ga dibeke tše lesome tšeo gomme ba tšwela pele go dula le bomme ba bona go fihla mafelelong a ngwaga.
Tše ke di rekoto tša caracal tše di be di dula mengwaga ye 19 bjalo ka mathopša gore di gole kudu. Ga se diphedi tše di šireleditšwego mo Afrika Borwa. Go ya ka lefelo la wepe la Tenikwa, mmolelo wa kgale wo o rego ‘Go bea katse magareng ga pigeons’ dithito tša go tšwa ditirong tša Middle Eastern, moo caracal e bewago ka tšhomišano le mohlape wa pigeons gomme batho ba be ba petšha palo ya pigeons yeo di caracal di tla di swarwago ka morago ga go lokollwa.

Go Bolaya le Mokgwa wa Phepo

©Nigel Dennis
Caracals ke diphofolo tša go rata bošego, eupša di na le go šoma gare letšatši ge di sa tshwenywe. Dintlo tša bona di ka bogolo ba go lekana dihektare tše 400 000 go ya go dihektare tše 10 go ya ka go hwetšagalo ga dijo, le mehutahuta ya tše tona, gantši di tlala le dintlo tša tše tona.
Di hlasela mehutahuta ya diphoofolo, ka dinako tše dingwe le tšeo di lego tše kgolo go di feta. Setsongwa se tsongwa ka bo kgauswi e be se hlaselwa, se swarwa ka tlase ga mogolo le se kgamiwa. Ditšwasehlabeloka di ba le maswao le dintho tša masoba tše pedi ka thoko ya mogolo goba peipi ya mogolo/moya go ka ba gape le maswao a meno, mo magetleng, mpeng goba mo maotong a ka morago a setsongwa.
Go ka bolawa diphoofolo tša go feta e tee nakong ya go tsoma, eupša ke e tee fela yeo e tla lewago. Letlalo le a sohlwa, ga go na mašaledi a šalago go swana le ka phukubje. Gantši setsongwa se thoma go jewa ka morago le ka gare ga leoto la ka morago, eupša dinama tša go tšwa matswele le magetla gape di ka lewa. Maboya le meriri di ka ntšhwa pele ga go ja.
Ga di robe goba go ja marapo a magolo, goba go ja mpa ya phoofolo. Setsongwa se ka be tletše ka dimela goba mmu, go na le dipego tša gore caracal di boloka ditsongwa tša yona mo mehlareng, bjalo ka go dira dinkwe.

Taolo

©Nigel Dennis
Go ya ka Predation Management Manual, carcal e ka ba le tatso ya diruiwa, kudukudu dinku le dipudi, eupša se se ka thibelwa ka go dira legora goba ka go iša diphoofolo lešakeng. Maswika a swanetše go bewa ka fase ga magora go šitiša diruiwa go gagaba ka fase ga yona le koketšo ya megala ya mohlagase e tla maatlafatša kelo ye. Lešata, seetša le menkgo, bahlokomedi, dithapo le bakomedi ba diruiwa, tša go swana le tonki goba dimpša tša Anatolian, di ka thuša le tšona.
Go rarolla mathata a hlaselo, meloba e ka bewa - kudu yeo e sa šitišwa - goba mo ditseleng tše di šomišwago ke caracal. Ka lehlakoreng le lengwe, caracal e ka tsongwa bošego goba ka dimpša, eupša dimpša ga di a swanela go dumelelwa go ikopanya le caracal.

Translated by Lebogang Sewela