Kgatello ya Kelello ya Serame ho Dikolobe

©Glenneis Kriel
Ka lebaka la maemo a futhumetseng a boemo ba lehodimo Afrika Borwa, kgatello ya kelello ya serame ha e na bothata bo tebileng ka dikolobe tse kgolo jwaloka dinaheng tse ding tse phodileng. Leha ho le jwalo, mariha, le mantsiboyeng a mariha a mangata, a ka ba a phodileng dikarolong tse ding tsa naha, ka hona dihwai dibakeng tsena di lokela ho ba hlokolosi ho sireletsa dikolobe tsa tsona nakong eo.
Madinyane a ipeha kotsing ya kgatello ya kelello ya serame ho tloha ho fapana le dikolobe tse kgolo, a na le mafura a mmele a fokolang ho e sireletsa serameng, haholo-holo nakong ya dihora tse mashome a mane a metso e robedi ka mora hore di hlahe. A ke ke a atleha mme mohlomong a qetella a shwele haeba a sa futhumale.

Matshwao a Kgatello ya Kelello

©Glenneis Kriel
Jwaloka dikolobe tse kgolo, ho hloleha ho boloka madinyane a futhumetse ho tla fella ka matla ao a a hlahisang ka dijo tseo a di sebedisetsang molemong wa mocheso ho ena le ho hola. Jwale o tseba jwang hore dikolobe tsa hao di na le kgatello ya kelello ya serame?
Ho latela Animal Agriculture ea Univesithi ya Washington State, dikolobe tse nang le kgatello ya kelello ya serame di tla bokellana kapa dirobale ka maoto ka tlase ho tsona ho leka ho futhumala. Di ka boela tsa thothomela ke serame. Haeba kgatello ya kelello ya serame e tswela pele ka matsatsi a ho feta e seng mekae, le dikolobe di tla ota, di hole di futsanehile mme di hlahisa diaparo tsa moriri tse telele. Di ka boela tsa tshwarwa ke letshollo.

Thibelo

©Glenneis Kriel
Ho fana ka mocheso o phodileng ha e tshehadi e tswala madinyane ho bua ho le bonolo haholo ho feta ho etswa, ​​kaha tse tshehadi le madinyane di atleha maemong a fapaneng a mocheso. Ka tlwaelo tse tshehadi di phomola haholo ho dikgato tse 16 ho ya ho tse 25 tsa Celsius, ha madinyane a ntse a atleha ka mocheso ho feta dikgato tse 32 tsa Celsius. Tse tsehadi tse chesang haholo di tla qala ho ja tlaase le ho hlahisa lebese le fokolang, le leng le tla ba le phello e mpe ho kgolo ya madinyane. Leha ho le jwalo, madinyane a hloka ho dula a futhumetse hore a hole hantle.
Mehahong ya morao-rao, mocheso wa kamore o tla fetoha ho latela ditlhoko tsa tse tshehadi, ha ho futhumatsa le ho feta ho sebediswa ho boloka madinyane a futhumetse. Bakeng sa ho nepahala, ho bohlokwa ho nka mocheso wa kamore ka nako e le nngwe hape le maoto a seng makae sebakeng seo madinyane a bolokilweng ho tsona.

©Glenneis Kriel
Mekato e boetse e sebediswa ho rarolla bothata bona, hangata ho robala fatshe ho entswe ka boitsebiso bo phodileng ho feta sebaka seo madinyane a bolokilweng ho sona. Mekato e ka etswa ka dintho tse entsweng ka lehong ho ya konkreite, tshepe, polasetiki, fiberglass, tshepe ya tshepe le aluminium.
Ho sebedisa dibethe, tse kang lehlokwa kapa ditshiya tsa lehong, fatshe moo madinyane a bolokilweng teng, ho ke ke ha thusa feela ho hlahisa mocheso moo madinyane a bolokilweng empa hape ho thusa ho a boloka a phutholohile. Leha ho le jwalo, ho robala ho lokela ho nkelwa sebaka kapa ho robala hodimo ho boloka madinyane a omme ebe a hlwekile.
Matlo a dikolobe a lokela ho sireletsa mochesong le serameng hantle, ho tloha fatshe ho ya ho siling le marako ho thibela dirapa. Dihwai tse ding di sebedisa dikgareteni tsa polasetiki ho kwala difensetere nakong ya serame le maemo a mabe a lehodimo.

Translated by Bongani Matabane