Ho Tseba Diphoofolo

Diphoofolo tsohle, dinku, dipudi, dikgoho, dikolobe le dipere di lokela ho tsejwa ka letshwao la boitsebiso, ho ya ka ho hlwaya le ho tseba diphoofolo (Molao wa bo 6 wa 2002). Boitsebiso ba diphoofolo ha bo bonolo hore beng ba matlo ba boele ba fumane diphoofolo tse lahlehileng kapa tse utswitsweng, empa hape ba qoswa ka boshodu ba diphoofolo.

Kopo

Dihwai di hloka ho kopa letshwao la boitsebiso ho Mo ngodisi wa diphoofolo tsa boitsebiso Lefapheng la Naha la Temo, Meru le dihwai. Ntho e ikgethang ke bo botsamaisi, ba lokelang ho ngodisa kapa ho rekotola diphoofolo tsa bona le thuto ya Afrika Borwa hotswa dibukeng le dihlahiswa tsa diphoofolo.
Diforomo tsa kopo di fumaneha ho tloha lefapheng la dithlapi tse eketsehileng, dithlapi tsa mantla, dichelete tsa boshodu Mafapheng a Mapolesa a Afrika Borwa le Mohlokomedi wa diphoofolo tsa boitsebiso. Dikopo di lokela ho tsamaya le bopaki ba aterese – eseng ho feta kgwedi tse tharo. Hang ha ho fumanwe, ho nka dibeke tse pedi hore Moqolotsi a ngodise letshwao ho Mokgatlo wa Sechaba ka Kopo ya Boitsebiso ba diphoofolo oo ho ona feela Mapolesa a Afrika Borwa a ka fihlelang.
Letshwao la ho kgetholla le ikgetha ho monga lona mme hona le ditlhaku tse tharo (ditlhaku kapa matshwao). Ha ho motho ya ka sebedisang letshwao lena la ho kgetholla ntle le tumello ya monga lona. Haeba letshwao le fetisetswa ho motho e mong, jwale monga lona e mocha o lokela ho etsa kopo ya hore a fetisetswe ho yena.

Melao

©Peter Delaney
Melao e tobileng e teng, ho laola sebopeho sa boholo, mohlala le ho hlophiswa ha matshwao a kgethollo hammoho le mokgwa oo dikarolo tse ding tsa diphoofolo di ka tsebang kapa tse sa tsejweng ka tsona. Ka mohlala, matshwao a ka nna a se ke a feta 20 mm ka bophara kapa bophahamo, empa matshwao a maruo a lokela ho ba ka dimilimithara tse 40 mme a se ke a feta dimilimithara tse 100 bophara le hoya hodimo.
Ho ya ka foramo ya naha ya ho thibela boshodu, diphoofolo di lokela ho bitswa dibeke tse pedi pele dika rekwa.
Diphoofolo di ka ngolwa ka thathu ho tloha makong ya kgwedi e le nngwe mme di ngolwe ka dikgwedi tse tsheletseng. Ba lokela ho bitswa ka nako ya bona ya pele ya hosehwa tse sa feleng di hlahella (sethala sa maoto a mabedi). Letshwao la thathu le ka behwa mahetleng, ha karolo leha e le efe e bonahalang ya mmele, ntle le molala, e ka bitswa. Dihwai di lokela ho hlokomelwa hore di se ke tsa eba le dikarolo tsa mmele tse ka nnang tsa eba le tshusumetso e mpe ho bohlokwa ba sephiri.
Dihlahiswa tse nyane tse kang dinku le dipudi, hammoho le dikolobe, di lokela ho ngolwa ka thathu ka kgwedi e le nngwe, mme thathu e behwa maotong.
Pikoko. Dihoho di ka ngolwa ka tlasa mapheo a tsona, ho tloha kgweding e le nngwe ho isa ho dikgwedi tse tsheletseng. Di ka nna tsa hlahiswa ka dikgwedi tse tsheletseng ka lehlakoreng le ka ntle la dirope tsa bona. Letshwao kapa thathu e ka ba le dibapadi tse pedi feela, mme dihlahiswa di behilwe ka ntle ho dimilimithara tse 6, ebang di le ka tlase kapa tse ka tlaase ho tse ding mme ditlhaku tsa thathu di behwa haufi le e nngwe.
Dipere. Di ka nna tsa ngolwa ka thathu ho tloha dikgweding tse tsheletseng mme tsa tsejwa ho tloha dikgwedi tse leshome le metso e mmedi.

Translated by Sibongile Sonopo