Leopard
Nkwe

© Shem Compion

Leina

Nkwe [Panthera pardus]

Ponalo

Dinkwe di na le marothontho a beakanye ka bokgabišo bam mala wa serolane ka morago. Di na le lerothontho ye ngwe dithong le hlogong. Mesela ya yona e na le mmala wo mošweu ka tlase. Katse ye ke e koto e bile e bopegile bokoto go fetiša legopo. Hlogo le mmele o di kala botelel ba go lekana lekana la dimetere tše 1.6 - 2.1, gomme mosela o na le botelele ba go lekana ledimetere tše 0.68-1.1. Tše tshadi ke tše nnyane e bile di na le boima ba go lekana le dikhilometere tše 60 mola tše tona di na le boima ba go lekana le dikhilometere tše 20-90. Ge di emelela botelele bo lekana le dimmilimetere tše 700-800 magetleng. Phofoofolo ye tšutlago bešego ya go ja diphoofolo tše dingwe ke e kgolo kudu mo Afrika Borwa.

Dijo

Dijo tša go fapana di dira gore di kgone go tlwaela dijo tše dingwe le tše dingwe. E fela dikwena dija diphuthi tše nnyane e bile dija gape Hyrax, Tsweni, Phukubje, Tlhapi le digagabi. Go na le le Dikwena tše di phelago ka go ja dikhukhwane ka nako ya tlhokego. Dikwena di tlwaela gabotse e bile di tsebeba di kgona go phela toropong le metseng.

Pelego

Bana ba belegwa nako ye ngwe le ye ngwe gare ga ngwaga k age di senago sehla. Ban aba Nkwe ba belega morago ga nako ya go gola ya dikgwedi tše tharo gomme tše tshadi di belega ban aba babedi gob aba bararo legaeng la naga goba lešokeng. Mme wa tšona o dira gabotse gore di fihle bana ba yona gore dibatakgomo tša go swana le tau, lepogo le phiri gore di sa di hlasela. Bana ba Kwena ba dula le mme wa bona ngwaga o tee go fihla di rutiwa mehuta ya naga le go phela nagene ge di le noši .

Boitshwaro

Di a iphitlha mosegare gomme di tsoma bešego e fela mafelong a mangwe di kgona go tsoma mosegare. Ditsela tša tšona tša go tsoma ke lehlaka le go hlasela, go bolaya diphoofolo tše kholo ka loma ka mogolong. Diphoofolo tše nnyane di bolawa ka go lomiwa molala e bile gatšhi le mokokotlo wa gobala kudu. Di thoma ka go tlhoba maboya wa mmele pele di thoma go ja ditho tša mmele.
Mašala a ditho tša ka mpeng di aparela ka bjang le mohlaba. Ke diphoofolo tša go namele dithaba gantšhi ge di le gare ga phadišano le dibatakgomo tše dingwe e be mmele wa swara sehlare. Tše tona di šireletša mafelo a magolo ao a hlakanago le mafelo a mangwe a tše tshadi. Tše tshadi di šireletša mafelo a tše dingwe tše tshadi.

Lefelo

Kwena e kgona go phela maemo bja boso a mangwe le a mangwe e bile di hlaga mafelong a go fapana. Di hwetšagala go tloga mafelong a coastal go fihla elevations tša metere wa 2000 godimo ga noka ya sethokgwa, leganata , leganata nnyana, bushveld, dithbeng, le mafelong a go ba le mehlare le matlapa. Ga di phele ka meetsi . Di hloka bipa bjalo mehare ya lešoka goba matlapa. E fela palo ya tšona e fokotšegile megwaga te fetilego, e fela di sa hwetšagala dithabeng le mašokeng a makoto ka gohle mo Afrika Borwa, ka ntle le di polaseng tše tseneletšego.

Moo di hwetšago gona

Dikwena di ka hwetšagala mafelong a ko tlwaelaga a go swana le game reserves ka gohle mo Afrika Borwa. Mafelo a mangwe ke Kruger National Park, Mpumalanga le Pilanesberg National Park kua North West Province. Setšhaba se sebodutu sa Dikwena s aka hwetšaga gape kua thabeng ya Drakensberg le game reserves tše ntšhi le dipolaseng ka gohle mo Afrika Borwa.