Kakaretšo ya Tšhilisi ya Pherefere

© Louise Brodie

Leina la tša mahlale tše di latelago: Capsicum frutescens
Maina a go tlwaelega: Pherefere goba tšhilisi

Tlhalošo ya Sebjalo

Sebjalo sa tšhilisi se na le matlakala a matelele a sebopego sa oval le dintlha tše ntši mo mafelelong. Sebjalo sa tšhilisi se ka ba mo sethokgweng se se golago ka go ema, se se golago go fihla botelele bja metara goba mehuata ye mengwe a phaphathi ka mo fase. Tatso ya tšona ke ya go “baba” ye fišago molomo. Go tšhuma bo hlolwa ke khemikhale ya capsaicin yeo e tšweleditšwego ka gare ga pherefere.

Šomišo

Pherefere e šomišwa go apea, go oketša tatso le phišo mo merogong kgotsa mo nameng. E ka šomišwa e hlwekile goba e omile.

Dinyakwa tša Mmu le go Apea

Ditšhilisi di rata mmu wa sehlaba le seloko yo se nago meets kudu. Medu e ka ba fela ka gare ga 30 go 40 cm ya mmu ka fao nošetšo e swanetše go laolwa gabotse go thibela tlhaelo ya monola mo mmung, k age sebjalo se le bokoa kudu. Go swanetše go ba le dibolang tša godimo mo mmung, go sego bjalo go swanetše go kopanywa dibolang le morole mo mmung pele ga pšalo. pH ya maleba ya mmu e swanetše go ba magareng ga 6.0 le 7.0.

Boso

tšhilisi ke sebjalo sa go rata boso bjo borothu gomme e huetšwa ke botšididi, tšhwaane e bile kgolo e ka šitišwa ke dithemperetšha tša fase ga 15 °C eupša gape le dithemperetšha tša godimo ga 35 °C. Go kaone ge themperetšha ya ka gare ga letšatši e fetoga magareng ga 24 °C le 30 °C e be themperetšha ya bošego e fetoga magareng ga 15 °C le 20 °C. Ge sebjalo se thoma go butšwa se nyaka bose ba komelelo ka ntle le pula, ka ge pula e ka hlola malwetši le mathata a taolo ya nošetšo. Gape e šitela go oma bja pherefere ya mehuta ye e omilego e emetšego go yo rekišwa goba go išwa tshepedišong ya go omiša.

Dikhalthiba/Mehuta

Go na le bontši bja dikhalthiba eupša go bolela tše mmalwa: Anaheim, Inchanga, Long Red Cayenne, Trinidad, Long Slim Cayenne, Pendant, Scotch Bonnet, Serrano Spitfire, Habanero, Super Cayenne, Ristra, Super Chilli, Skyline.
Go hlwa go na le mapastere mafsa ao a hlabollwago go yo thopa megwa ya moswananoši ya go swana le go fiša, tšweletšo le go maatlafatša twantšho ya kgahlanong le disenyi le malwetši.
Le ge go le bjalo go kaone go ikgokaganya le ba peu bao ba kgethegilego le tirelo ya katološo goba agronomist mo tikologong ya gago go go thuša ka go hlaola dikhalthiba tše kaone tša gago tša climate ya gagao le maemo a mmu.

Translated by Lebogang Sewela