Go hlohlomiša Sehlakahlake sa Robben

Motse

©David Fleminger
Lehono, motse ke legae la 150 ya badudi ba go ya go ile. Ba tsentšha bašomi ba musiamong, bahlahli ba kgolegelo, Bolaodi bja Maemakepe a Bosetšhaba, bohlokomedi ba ntlo ya seetša, Kgoro ya Mešomo ya bašomi le ba mmalwa ba go e rata kudu go tšwa matšatšing a kgale. Ke setšhaba se se nnyane se se hlaotšwego, eupša sa go ba le kgogedi. Bana ba sepela ka tokologo go ya mengwako ya yo mongwe le yo mongwe, mabati a ka hlolegong a šiwa a sa notlelwa, nako e sepela ka go naanya go fihlela ntlheng yeo e sego ya mohola. Go swana le ka Canada.
Motse o na le mengwako ye e ka bago ye 100 e rulagantšwe ka go bulega ka kakaretšo ka mathokong a le mabedi a tsela ye kgolo. Legae lengwe le lengwe le na le serapana sa go ba lerole le faki ya go swara meetse a pula. Ke tše 40 fela tšeo di nago le badudi ga bjale, seo se dirago gore sehlakahlake se tšhoše bošego. Charlé, moloadi wa poso wa mosadi, o mpoditše gore ba hwetša mangwalo a 2000 ka kgwedi, gomme Kantoro ya Poso e thopilego difoka tša bokgoni bja yona. Kereke ya Turreted Anglican yeo ga bjale e fetotšwego go ba Dutch Reformed, e sa na le ditirelo tša kereke gabedi ka kgwedi.
Bokagare bja motse wa dinagamagaeng ke Ledewinkel goba lebenkele la setšhaba. Mo badudi ba hwetša ditlabakelo go tšwa gomme bana seleka mosepediši wa lebenkele ka go mo tshwenya gore a ba fe malekere a go se lefelwe ka mehla. Setupu sa bophara sa ka lebenkeleng gape se šoma bjalo ka lefelo la go kopano le ditafole tše pedi tša polastiki di neetšwe ka go tšea dikgang mathapama.
Thoko ga lebenkele ke lepatlelo la go raloka le lepatlelo la go raloka kolofo (seo maAforika Borwa a se bitšago gore Putt-Putt). E be e agilwe gore balebeledi ba ka kgolegong ba ithabiše, gomme e sa ntše e na le mosego wo mo botse.

Meago ye megolo ka papišo

©David Fleminger
Letamo le legolo la go rutha, ka morago ga leboto le legolo, ke moo bana ka tlwaelo fetšago mathapama a bona gona; ba ikanegile letšatšing mo konkoriteng ye e fišago gomme ba kgoromeletšana ka meetseng. Motse gape o na le lepatlelo la rakpi le lepatlelo la krikete ka go makatša, leo ka setlogo le agilwego ke batho ba Brithane (e ka ba mang yo mongwe).
Sehlakahlake se na le khretšhe le sekolo sa poraemari sa go ba le bana ba 23 le barutiši ba 2. Ga go na le sekolo se se phagamego, ka fao bana ba ba kgolwane ba swanetše go tloga go fudugela ka Motse Kapa goba go swara sekepe le bašomi ka mehla go go ba nametša go ya ka naga kgolong. Se e ka ba go leeto le boima, le ge go le bjalo, gomme go na le kanegelo ye nngwe ya moithuti wa marematlou yo a be a sa kgonego go fihla ditlhahlobong tša gagwe tša mafelelo ka lebaka la gore lewatle le be le makgwakgwa. Mafelelong, ba Sešole sa Moyeng ba romela sefofane go mo tšea!
Ka karolong ya borwa ya Motse, go lebana le lebopo la mogodi la Bloubergstrand, ke bodulo bja Mmušiši le ngwako wa kereke. Meago ye megolo ka papišo e tloga ka tšatšikgwedi ya nako ya Victoria, gomme bjale ke ngwako wa dikhonferense le lefelo la baeti (yeo e buletšwego baeti ba go tla ka taletšo fela).

Dipono tša go makatša

©Roger de la Harpe
Ge o sena go feta motse, tsela e fetogela go la go ja le go kitimela go bapa le morumo wa borwa wa sehlakahlake, ka nepo go bapa le lebopo. Pono e ya makatša. Go kgaganya kanale ya Table Mountain, Devil’s Peak le Lion’s Head go emelela ka lebana le maatla a a sego a tlhago, a bušago sehlakahlake. Bjalo ka ge o otlela, mohlahli o tla bontšha ya Van Riebeeck ya kgale, diposo tša dithunya tša Ntwa Ya Bobedi ya Lefase, morabola a mašole a go senywa, konkorite ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase dilebeleledi le sekepe se se sa tšwago go senyega (Fong Chung No. 11, yeo e bego e kitima ka tikologong ka 1975).
Ka maswabi, pese bjale a fetogela ka thoko le tsela gomme e sepela ka motheogeleng o mo nnyane wa Minto Hill, go ya ntlong ya seetša. Phalafala ka tlwaelo di ka bonwa di fula bjang bjo bo koto leotong la mmoto, yeo ka nao e sa fetšego pelo šutela mašemo a go kitlana a Moploukomo. Ka godimo ga mmoto go eme ntlo ya seetša. E agilwe ka 1865, se na le bokgole bja dimaele tše 24 tša lewatlen le 1.5 kW. Seetša sa yona ke sa go ponyaponya, seo se fago foleše ye e tee ya nako ya disekonto tše hlano, nakong ye nngwe le ye nngwe ye disekonto tše šupa. Ke ya leloko la sebjalebjale la leswao la mello leo ma-Dutch ba bego ba e tšhuma le ye nnya mo lefelong lona le, mengwageng ye e fetilego ya go feta 300.
Seteše sa ka fase ga temogo, De Wall peteri ya sethunya le go tloša letswai ka meetaseng, yeo e sa fepago sehlakahlake ka meetseng a hlwekilego, ka moka di kgauswi le ntlo ya seetša. Pese e tšwela pele godimo ga mmoto, go feta tselaneng ya kolofo gomme e boele motseng. Ka godimo ga toropo, go bonala ga nnyane go tšwa tseleng, ke mabitla a bobedi a nago le bahlankedi le dingaka bao ba bego ba šoma ka General Infirmary. Ge o setše o boetše ka motse, dipese e thinyela ka go la nngele gomme ya boela morago go ya kgolegong ya tšhireletšo ya godimo.

Translated by Lawrence Ndou