Go hlaola mathata a diruiwa tša maphego – Lebelela

© Chris Daly

Ka go šomiša bokgoni bja stockman le maikutlo a gago e go tla go thuša go hlaola mathata pele ga ge a ka tšwa diatleng. Mo ke Keletšo go Institšhute ya Nyakišišo ya Temo ya Diphoofolo ya Onderstepoort go lebelela eng:

Phatlalatšo ya dinonyana

©Chris Daly
Ge o tsena ka lefelo la tšweletšo, lebelela phatlalatšo ya dinonyana. Dinonyana tše di tonyago di tla hlakana mmogo, ka fao dinonyane tšeo di fišago di tla dula ka mafelong a a fodilego le go ema goba go patlama le go hemela godimo ka maiteko a go iphodiša. Go hlakana ka lešaba ka go dijelo goba dinwelo di ka bontšha gore go na le dinwelo goba dijelo tše lekanego, yeo e tlago go feletša ka phadišano le dinonyana tše fokolago tša ka mehla di amogelago meetse goba dijo tše nnyane go feta tše dingwe tše maatla. Dikomelelo gape di ka feletša ka go kgoboketša dinonyana ka nafelong a senago komelelo.

Ponalo ka kakaretšo

©Chris Daly
Lebelela ponalo ya dinonyana ka kakaretšo. Di bonala di phetše, ka fase ga kgatelelo ya maikutlo, goba e le ditšhila, e kolobetše. Go k aba le maswao a go kobolwa ga mafofa? O bona go na le maswao a mabala mo dinonyaneng?

Lebelela bogolo bja dinonyana. Dinonyana di a lekana ka bogolo goba go na le tše dingwe tše nnyane tša go feta tše dingwe? Ke eng seo se ka bago lebaka la diphapano? E be e le tše dingwe tša go fokola go dinonyana go thoma, di a lwala goba ke dinonyana tše maatlana di di thibela go fihlelela bojelong?

Dikarolo tša mele tša go fapana

Se se latelago o swanetše go hlahloba dikarolo tše di fapafapanego tša mmele go tšwa go hlogong go ya go moseleng.

Hlogo le molala

©Chris Daly
Kamo le sedirišwa ša legora di swanetše go ba khubedu, ka ntle le go ba ripa goba go ruruga. Selo se sengwe se phošagetše ge kamo goba sedirišwa sa legora se ba botala bja leratadima goba boso, mola mmala wa letšhogo wo mopinki o ka bontšha bolwetšwe, tšhilafatšo ya phelakadingwe, go lapiša ke phišo goba fela gore nonyana e sepela mo molotong wa yona wa ngwaga, tshepedišo ya hlago nakong yeo ba lahlegelwa ke mofofa le go godiša a mafsa.

Mahlo a swanetše go ba nkgokolo, a bulege le go phatsima. Selo se sengwe se phošagetše ge mahlo a tswalegile, sebopego sa bolee, mmala wa bošweu bja go galoga goba di lahla. Dinko di swanetše go hlweka le go bulega go dumelela go hema bjalo ka mehla. Ga go a swanela go ba le seela sa go tšwa dinkong, ka ge se se ka hlola gore ka ba le legogo se se ka thibelago goba dinko. Lefelo la magareng a mahlo ga le a swanela go ruruga.

Ge o lebeletše molomo, e swanetše go ba le sebopego sa ka tlwaelego ka ntle le tše di tša go sa humanege ntle le ge e le bogodimo ka gore didirišwa di tloša karolo ya bogodimo bja molomo go thibela bogodimo go tšwa go ye nngwe le ye nngwe ya tše dingwe tše di kobolang ka dihokong. Molomo ka tlwaelo o tswaletšwe ka mabakeng a tlwaelo, eupša o tla bulwa ge dinonyana di hema ka lebelo ge dinko di thibane, ge nonyana e le ka fase ga kgatelelo maikutlo goba e ikutlwa e le borutho kudu. Molomo ga o a swanela go ba bonolo le go swana le raba. Molala o swanetše go ba o maatla le go ba thwii go dira hlogo e be thwii. Ga e swanela go ba o fokolago le go kobega.

Mmele

©Chris Daly
Mmele kamoka o swanetše go akaretšwa ka mafofa, ka ntle le ditswala tše mo molaleng le mafahla di ka bang mapono. Ka tlwaelo di mafofa a sephara kgahlanong le mmele le go fela a emelela ge dinonyana di robetše, mo maemong a go tonya goba nakong ya nakong ya bolwetše. Lekola dikgofa magareng ga mafofa, dinta le ditshwela.

Dikgofa ka tlwaelo di hwetšwa ka hlogong le dinta ka mafofeng a molala le godimo goba ka fase mapheko. Mafofa a swanetše go hlweka. Mafofa a ditšhila a nago le marothodi go dikologa lešoba la moya e ka taetšo ya letšhollo. Go ruruga go dikologa lešoba la moya e ka ba taetšo ya lee le le sa kgonego go feta.

Maoto a swanetše go ba a maatla, gore thwii le go ba boreledi, gantšhi ka mmala o serolane. Ga go a swanela go ba le go segega, morurugo goba efe goba go kgopša mo maotong le dinonyana di swanetše go sepela ka tlwaelo, ka ntle le go sa hlotše. (Bala gantšhi ka go šomiša maikutlo a mangwe go hlaola mathata a diruiwa tša maphego)

Translated by Lawrence Ndou