Go Fepa Dipudi

© Marinda Louw

Dipudi ke diphoofolo tša temothuo tšeo di tumilego kudu ka lebaka la gore gantšhi di ja dihlare di ka šomišwa ka mafelong a go temothuong ya mašokošokwane le ka lešokeng gammogo le difudi tša go swana le dikgomo. Tša go ja dihlare (go ja matlaka a mašokošokwane) le ka fao ga di phadišane le dikgomo ka tša go ja. Godimo ga moo, maiswaro a ga ja dihlare a dipudi a thuša go fediša go se kganetšo go tsenelela ka lešokeng le le fišago le mafelong a mašoka, eupša e ka hlola phulo ya go feta tekanyo.

Bontšhi bja dipudi di bewa ka metseng (go swana le dipudi tša setlogo) ka kakaretšo ga di fepiwe mabele afe goba afe eupša di a fula ge di nyaka dijo, le ge go le bjale, poelo ya tšona ya ka mehla ya maswi ka tlwaelo e tloga e le ya fase. Go netefatša gore go ba le tšweletšo ye botse ya maswi, di tla hloka koketšo phepo gomme di tla fetola gabotse go hlokomelo ye e botse le tlaleletša dijo.
Phepo ya dipudi tša maswi, nama ya dipudi le dipudi tseo di tswadisitšwego ka lebaka la tlhale (boya bja dipudi goba ulu ya dipudi) di tla nyaka palo ye itšego yeo e theilwego godimo ga nako ya tšweletšo ya tšona le boemo. Setsibi sa phepo ya diphoofolo goba khamphani ya furu e ka thuša go bopa peakanyo ya phepo ya go lekanela le dipudi.

Ditlwaelo tša Phepo tša Dipudi

©Marinda Louw
Dipudi ka diphoofolo tša go ba kotsing ka ditlwaelo tša phepo tšeo di sa tlwaelegago. Ga di je furu ye ditšhila goba ye e sa nkgego botse gomme ga di rate furu ye e kolobilego, goba ye e gatakilwego. Furu ya dipudi e swanetše go hlweka le go ba foreše gomme e swanetše go bewa ka sejelong. Boloka dijelo di hlwekile ka go tloša mašaledi afe goba afe.
Ge o di leša furu, e bee ka gare ga diraka tša furu goba o fege furu ka mekgobo go tšwa mohlare goba sepekere ka lebotong.
Dipudi ke diotlilotlani tše di ka nyakago go ja furu ya diphotlwana go swana le lesereng le dierekisi tša kgoo (e godimo ka proteine), go feta mabelethoro, lehea, bjang goba mahlaka.
Reka furu ya boleng bjo bokaone yeo o ka kgonago go e reka o e babalela letšatšing le puleng. Kgobokanya furu ka sehla sa go mela gomme o e bolokele dinako tša tlhokego ya dijo sehleng sa komelelo. Dibjalo tša mabele a mašaledi le furu ya bjang e swanetše go ripiwa pele ga phepo le mabele a ka pšhatlwa. Tswaka dijo gabotse go thibela gore dipudi di sa tope fela tše nnyane tša tatso. Go aba furu ye e foreše; phepo ya letšatši le tee fela e swanetše go tswakwa. O seke wa dumelela furu e be ya kgale goba e bopege. Diphetogo dife goba dife ka phepong ya dipudi di swanetše go dirwa ka bonya, mo ye e ka bago beke.

Dinyakwa tša Maatla le Proteini ka Dipuding

©Marinda Louw
Dikhapohaetrete le makhura ka bobedi di fa maatla. Maatla a nyakega ka go gola, monono, tšweletšo le twantšho malwetši le diphelakadingwe.
Dipudi le tšona di nyaka proteine. Proteine ke kago ya mathomo ya sele ye nngwe le ye nngwe ka mmeleng kamoka ya diphoofolo gomme e bohlokwa kgolong, thibela malwetši, tswalo le go duša (tšweletšo ya maswi).
Magoro a bohlokwa kudu a dijo kamoka tša dipudi ke maatla – e bitšwa ka TDN = palomoka ya phepo ye e šilegago.
Palomoka ya bokaakang bja furu yeo pudi e e lago ka letšatši le lengwe le lengwe e tla elwa go ya ka dipeelano tša ‘Tšeo ya Selo se se Omilego’ (DMI). Bokaakang bja selo se se omilego se theilwe godimo ga bogolo bja pudi, ditiro tša yona le tšweletšo. DMI ya kgolo e tla fihlelelwa fela ge go na le dijo tše di lekanego le go latswega botse.
Go oketša bokaakang bjo bo lekanego bja tše tala phepong ya ka mehla ya dipudi go swanetše, le ge eba o tšweletša dipudi ya nama goba dipudi ya maswi. Dipudi tša maswi kudukudu di nyaka tše tšhweu go feta dipudi tša nama, ka fao netefatša kabo ye botse ya tše tala ka dipudi tša gago.
Ge e le gore mafulo a se gona, bjala mehuta ye e fapafapanego ya bjang ba lepastere le mehlareka seripeng se se aroganego se nnyane sa naga.
Dijo tša motswakotii tšeo di lego godimo ka maatla ke lehea, bali, mabele a titiyelo le dijo tša khekhe ya oli tše di senago peu. (Mabele a titiyelo ke mašaledi a tiilego a šetšego ka morago ga tšweletšo ya bjalwa. Le ge e le gore bali ke mabele a magolo a šomišwago ka titiyelong, korong, raese, lehea, mabelethoro le millete le tšona di a šomišwa.)
Furu ya dipudi ya proteini ya godimo e akaretša dijo tša hlapi, dijo tša nawa ya soya, dijo tša khekhe ya oli tše di senago peu gammogo le mabele a titiyelo.
Molaetša wa Temoša Kalafong: Tshedimošo ke ya mabaka a tša thuto le tša tshedimošo fela gomme e ka se hlathollwe bjalo ka keletšo ya kalafo. Tshedimošo ga se ya go ikemišetša go tloša keletšo ya kalafo ye e abiwago ke bašomi ba tlhokomelo ya maphelo.

Translated by Lawrence Ndou