Ho Kutwa ha Dipodi tsa Angora

©Mohair South Africa
Dipodi tsa Angora di ka kutwa dikgweding tse ding le tse ding tse tsheletseng. Boima bo fokolang bo fapana le botsofadi - ho tloha ho 500g ho tloha ho dipotsanyane ho isa ho 2 kg ya boya ho dipodi tse kgolo. Boya bo botswang bo bitswang mohair, eseng angora. Angora e tswa mmutleng ya Angora.
Dihlahiso tse akaretsang tsa ho kuta:
Podi e hlwekileng ho bonolo ho e kuta ho feta e ditshila.
Podi e lokela ho ba e ommeng.
Ho seha ho bonolo ho feta ho kuta, haholo-holo bakeng sa moqadi.
O se ke wa kgaola sebaka se le seng ka makgetlo a mabedi, ha bolelele bo bolelele bo fana ka thepa ya boleng bo phahameng.
Haeba e sa etswa hangata, dipodi tsa Angora di ka hlaselwa ke dikokwana-hloko le malwetse. Moriri o molelele o ka boela wa fokotsa pono le ho tsamaya, e leng ho thibelang podi hore e je le ho nwa. E ka boela ya kena-kenana le dipodi tsa masea ho tloha ha a anyesa.

Ho Sebetsana le Dipodi tsa Angora

©Marinda Louw
Ha o kuta dipodi tsa Angora, di tlameha ho sebetswa ka mamello le ho dumella boitshwaro ba tsona ba tlhaho - tse hlollang le tse bohlale. Ho kuta ho thata ho dipodi le ho sebetsana ka thata le dipodi ho lokela ho qojwa. Dipodi di ka tshwarwa ka serethe kapa ka lenaka, ho itshetlehile ka dilemo tsa tsona empa ha ho mohla di lokelang ho hulwa ka maoto. O se ke wa sebedisa disebediswa tsa motlakase ho dipodi.
Dipodi di lokela ho kenngwa tshehetso kapa ho di tshehetsa maotong. Ho kuta ho lokela ho qaleha qetellong mme o tswele pele. Etsa butle mme o behe haufi le mmele wa podi.

Bohlweki Nakong ya ho Kuta

Thibelo ya tshwaetso ya thibelo ya lefu ke ntho ya bohlokwa nakong ya ho kuta. Disebediswa tsa ho kuta le bakuti (bakuti ba letsoho kapa mechine) ba ka jala malwetse a tshwaetsanwang ka hara mohlape kapa pakeng tsa mehlape, ka hona, mekgwa e nepahetseng ya ho thibela dikokwana-hloko e lokela ho latelwa. Qala ho kuta dipotsayana pele ho thibela phetiso ya mafu ho tswa ho diphoofolo tse hodileng.
Pele o kuta o qale ho hlwekisoa hohle ho lokelang ho hlwekiswa le ho hlatswa ka dithibela-mafu. Kamora ho qeta ho kuta, mohair yohle e lokela ho behwa, ho pata le ho tloswa ho tswa ho e kutilweng hammoho le ho hlatswa ka disebediswa tsa ho kuta ka dithibela-mafu. Disebediswa tsa ho kuta di lokela ho hlatswa ka dithibela-mafu ka nako e sa lekanyetswang nakong ya ho kuta ho thibela ho ata ha malwetse.
Haeba mokuti a se a kgaotse podi, mokuti o lokela ho fetela ka borikgwe bo hlwekileng. Sebaka sa ho kuta se lokela ho boela se be le ho hlatswa ka dithibela-mafu.
Diphoofolo tse shweleng ha dia lokela ho tshwarwa ka letlalo mohahong wa ho kuta mme diphoofolo tse kulang ha dia lokela ho kenngwa mohahong wa ho kuta. Matlalo le matlalo a tlepetsweng ha a ya lokela ho tshwarwa, ho omiswa kapa ho bolokwa ka ho mohahong wa ho kuta.
Ka ho kgetheha ho kuta ho lokela ho etswa ke bakuti ba amohelehang. Etsa bonnete ba hore maqeba a ho kuta a ya phekolwa ka sesebediswa se bolayang dikokwana-hloko le oli ya maqeba a hlaselang a fofang ho thibela tshwaetso. Dipodi di lokela ho fumana dijo le metsi a hlwekileng hang ha ho kgoneha ka mora ho kuta.
Hlokomela hore o se ke wa pepesa dipodi tse kwahetsweng hore o senye maemo a lehodimo a kang a lehodimo a batang le a metsi. Etsa bonnete ba hore di na le bodulo mme di eketsa matla a mang a matla ho dijo tsa tsona.

Translated by Bongani Matabane