Ditlatselletsi tsa Divithamine bakeng sa Dipodi

© Marinda Louw

Dipodi ke diphoofolo tse bohlale ebile di lokolohile ho ja ditlama, mofoka le dimela tse ding tse metseng ka metso, tse nang le dintho tse ngata tse nang le diminerale. Dipodi di hloka matla, diprotheine, divithamine, diminerale, ditlheferetsi (bongata) le metsi, ao protheine e leng e theko e boima ka ho fetisisa. Ho se lekane ha divithamine le diminerale ho ka fokotsa tshebetso ya diphoofolo mme ho lebisa mathateng a fapaneng a bophelo bo botle. Ditlheferetsi dia hlokahala ho boloka tikoloho e ntle le ho thibela tshitiso ya dijo, empa metsi ke thepa e theko e tlaase haholo mme hangata e hlokomolohuwa ka ho fetisisa.

Divithamine tse Hlokehang ho Dipodi

Vithamine A e fana ka ho hanyetsa malwetse le ho haella ho ka bakang moferefere, ho ntsha mpa, malwetse a mahlo, mathata a ho hema le letshollo. Tsamaiso ya tshilo ya mpa ya podi e hlahisa vithamine A ho tloha ho carotene, e teng ka pooneng, dihwete le furu e tala, empa ha e na matla a furu le kgale.
Vithamine D ke ya bohlokwa bakeng sa ho fumana calsium e nepahetseng le phosphorus mme ho hlokahala letsatsi le leholo ho fumana vithamine D. Ho haellwa ho nang le bothata.
Vithamine E ke ya bohlokwa bakeng sa boleng ba lebese le ho ikatisa. Vithamine E e fumanwa dijong tse ngata tse ncha, empa e kgomarela ka potlako e le hore furu ya kgale le dithollo tse lekaneng di be mehlodi e futsanehileng. Ho haella ho baka ho senyeha ha pelo le mesifa ya masapo. Difaele tsa mesifa di fetoha tse hlabang mme ka hona lebitso la ‘Lefu la mesifa e mesweu'. Boemo bo ke ke ba etsahala e le lekhulong kapa e fula le diphoofolo tse sa jeng di lokela ho fuwa furu e ntle.
Divithamine C le K di teng jwang le furung. Di ka boela tsa etswa ke dibaktheria ka mohodung (vithamine K) kapa sebeteng le diphio (vithamine C).
Dipodi le tse ding tse nang le dikhemikhale di na le dibaktheria tse ka mohodung tse hlahisang divithamine tsa B empa dikokwana-hloko tse ka hara mpa di ka tlosa divithamine tse itseng tsa B. Ho haella ha divithamine tsena ho ka etsa hore cerebrocortical necrosis, boemo bo etsang hore matshwao a tshohile. Sena se bakwa ke necrosis (ho shwa) ya disele ka harea cortex ya boko ka lebaka la kgaello ya thiamine (vithamine B1).

Translated by Bongani Matabane