Boitsebahatso ba Tshwene

©Nigel Dennis
Ditshwene (Papio Ursunis) ka sewelo di ikarabella bakeng sa tahlehelo ya mehlape, empa masole a ka baka tshenyo e kgolo ho dirapa tsa morara, meroho le ditholwana. Di etsahala dikarolong tse sa tshwaneng ho pholletsa le Afrika Borwa, ntle le Namaqualand Sandveld moo ho nang le sebaka se senyenyane sa hore di ipate bosiu.
Di ikamahanya hantle le dibaka tse fetoletsweng ke batho, le batho ba fepang ditshwene ho matlafatsa mokgatlo wa batho ka dijo le ho bua ka maikutlo a hore ditshwene di phahametse batho, kaha ditshwene tse ka sehloohong di atisa ho ja dijo tse tswang tlaase ho tsona.
Ditshwene di na le sefene se kang sa ntja mme di apara bohlooho ho hoo e batlang e le botsho ka mmala kapa bohlooho-bo sootho, di na le dinyane tse ntsho le boya bo botsho matsohong le maotong. Ke ditshwene tse kgolo. Ho ya ka Predation Management Manual, tse tona di ka ba bolelele ba 120 cm ho isa ho 160 cm, ka boima ba 25 kg ho ya ho 45 kg, mme di ena le meno a bohale, di na le moetse molaleng le mahetleng. Mehatla ya tsona e ka ba bolelele ba 86 cm. Tse tshehadi di 100 cm ho ya ho 120 cm le bolelele ba 12 kg ho isa ho 20 kg. Mehatla ya tsona e lekanya pakeng tsa 50 cm le 60 cm.
Ditshwene tse hodileng ka ho kopanela diphate ha di le dilemo di ka bang hlano le balekane ho pholletsa le selemo. Nako ya bokhachane e na le dikgwedi tse tsheletseng mme masya a tloswa ka dikgwedi tse tsheletseng empa a tla dula a itshetlehile ka bo mme ba tsona ho sireletswa ho fihlela di le dilemo di ka bang pedi. Bo ntate ba sireletsa bana ba bona haholo mme ka nako e nngwe ba ba fa bana, ha mme a ntse a sela dijo.
Banna ba tsofetseng ba atisa ho tloha lebothong la bona la ho tswalwa mme ba leka ho kena sehlopheng se seng ha ba ka ba le dilemo tse supileng, e leng ho thusang ho boloka ho nyadisa kgafetsa ha mefuta e batlang e tshwana tlaase. Banna ba na le fokolo e kotsing haholo mme hangata ba bonwa e le bahlankana nakong eo ba batlang sehlopha se secha. Ha moetapele - ya bitswang alpha-male - a hlolwa, moetapele e mocha a ka bolaya bana bohle ba moeta-pele wa pele. Ntle le leseya ho nyanya, tse tshehadi di potlakela ho itokisetsa hape. Ditshwene di ka hola ho fihlela ho ba dilemo di 40.

Mokgwa wa ho Bolaya le ho Fepa

©Roger de la Harpe
Mabotho aa ka nna a eba le dihlopha tse seng kae ho isa ho tse lekgolo le ho feta, ka mekgahlelo ya malapeng e fapaneng pakeng tsa 1,5 km² le 40 km², ho latela The Endangered Wildlife Trust. Mabotho a maholo a atisa ho ba le matlo a maholo a matlo mme a fokotseha habonolo, ha mabotho a nang le ditshebeletso tse phahameng tsa dijo le mehlodi ya ditshebeletso a atisa ho ba le mebala e meholo ya lehae le ho ba boemong bo phahameng haholo.
Ditshwene di sebetsa haholo motshehare mme di kgutlela difateng kapa dikgahleng pele letsatsi le dikela.
Haho le jwalo ditshwene di ja nama le ditholwana, dijo tsa tsona tse sehlohong ke dimela. Ho tsoma ke hoo e ka bang feela mosebetsi wa banna, ho latela Predation Management Manual. Ha ho na mokgwa o tobileng wa ho bolaya, empa phofu e atisa ho shwa ka maqeba a mangata. Dinku tse kgolo di atisa ho lahlelwa hodimo mme tsa longwa sefuba, ha dikonyana di ka bulwa.
Boitshwaro ba tsona ba ho fepa bo bobe, le diphoofolo tse jang diphoofolo di ntse di sohlokehile molala le hlooho. Hangata di qala ho ja ka mpeng a lebese, mala a tloswa mme letlalo le qhaqhwa ho fana ka monyetla wa ho ba le nama ya ka morao. Dikgohlo, diphio, sebete, matshwafo le pelo di boetse di jewa.

Tsamaiso

©Peter Delaney
Ditshwene ke diphoofolo tse bohlale haholo, kahoo di potlakela ho ithuta ho hlola le ho thibela mekgahlelo. Terata ya motlakase, lerata, lesaka la diphoofolo, tshebediso ya badisa le diphoofolo tsa molebedi di ka thusa ho thibela tahlehelo, empa dipatlisiso tse ncha di fumane di meqomo e dikgutlo e bontshang tse nahanang hore di se ke tsa ama ditshwene, haholo ha di sebediswa dibakeng tsa ditoropo moo ditshwene di sebedisitsweng ho kgantsha ho bonahatsa ho tloha difensetereng.
Ba boholong ba amehang ba lokela ho ikopanya bakeng sa tumello ya ho tshwasa kapa ho thunya ditshwene. Ke dihlodilweng tse sireleditsweng Kapa Bophirimela, kahoo dihwai tsa profinse ena di ka thunya ditshwene tse pedi ka letsatsi naheng ya tsona ntle le hore di be le tumello ya ho thunya ho feta.
Ho thunngwa ha ditshwene ho ka nna ha eba le "ho kgutlela morao", ka ho etsa hore bana ba "kgathatsang mathata" ba nke. Ho ya ka Baboon Matters, ho bolawa ha monna wa alfa-male ho baka moferefere kahare ho sehlopha mme ho ka fella ka mabotho a manyenyane a sa laoleheng a etsang dihloho.

Translated by Bongani Matabane