Oryx

© Karl Svendsen

Leina

Oryx goba gemsbok (Oryx gazella).

Introduction

Ngetulu kwato tonkhe tinyamatane le Oryx imelele umoya wase hlanze lase Namibia. Isekhaya etindzaweni letinkhulu letivulekile ngephansi kwelilanga lelikhanya kahle lelivalwa tihlahla letinemanyeva.

Yinyamatane mbamba yelihlandze, yakhiwe njengelihhashi nemandla lamangalisako nekwenta tintfo letilikhuni, kepha icinisela kutjani longamningi losakateke yonkhendzawo ehlandzeni.

Uma imukwa kunatsa emanti isebentisa taba letiningi kugcina emanti, yehlisa emafutsa ngekuvumela lizinga lekushisa emtimbeni wayo kutsi lenyuke lisuka esikalini lesijwayelwe lesingu 35.7 ˚C kuya ku 45 ˚C (113°F) bese kusebentisa kuhanguka lokupholile ngekuphufumula ngemphumulo nekufoma. Iphindze isebentise umchamo wayo ibambe yonkhe intfo lengemanti leyiyikhonako.

Dijo

Gemsbok gantšhi e ja mahlare a phepo e botse, bjang le mešunkwane. Sehleng sa komelelo di ja matšoba le go fual dihlatšana. Go tlaleletša ka dinyakwa tša meets gemsbok e epa go anya mabu le go ja marotse.

Tswalo

Le ge gemsbok e se na sehla sa tswala, ka tlwaelo e tswala konyana e tee fela ka morago ga go duša nako ye e ka bago dilgwedi tše 9. Go ya mosemeng go tšeiwa ke ditshadi tše di bego maemong a go amogela le phelehu e bušang sehlopha le sebaka.

Boitshwaro

Mehlape ya ditshadi, go akaretšwa diphelehu tše di laolego seboka, tše nyakago furu di tla sepela ka gare ga diphelehu tše di bušang sebaka. Go phema thulano, tše e sego tše di bušang sebaka, diphelehu tše di ikokobetša go tše di bušang selete tšeo di ka hlaselago.

Boitshwaro a bja diphidi tše bo ipapišitše kudu go maatla le meetse. Ka phišo ya letšatši di ya robala ka fase ga dihlare meriting.

Moo moriti o sego gona, di tla ithuta go hlagiša ganyane fela ka moo go kgonegago go mmele wa yona letšatšing. Diphelehu tša dšikanoši tše di tlwaelegilego di tsebagala ka go bolaya ditau tše hlaselago ka go di hlaba ka maatla di šumiša dinaka.

Bodulohlago

Di rat go phela tikologong ye e omilego ya go bulega gomme e na le bjang, eupša gape di ba dibakeng tša madulo a go fapafapana a go swana le tša maswika tša Bodikela bja Namib, meboto ya santa ya leganata la Namib le ditseleng tša leganata la Kalahari.

Moo Di Hwetšwago Gona

Gemsbok di hwetšwa ka dirapa tše ntšhi tša bobolokelo bja diphoofolo ka Aforika Borwa, e bile gwa ba le tlwaelego ya go boela di išwa felo mo di bego di phela gona, mo di bego di sesa bonwa ka bontšhi.

Dibatana

Ditau, dinkwe, ditšhipu, diphiri tša dipatšo le dimpša tša lešoka di bolaya digemsbok e bile dikonyana di dula di le mathateng kudu, k age di bolawa ka bontšhi.

Ponalo

Ke pudi ya lešoka ye kgolo ka mobala o mo botse o moso le ka leswao le lešweu phatleng le maotong, mobala o moso le methalo e mešweu ka mathoko le mosela o motelele.

Phelehu e lekantšhetšwa botelele bja dimilimetara tše 1.2 go tšwa legetleng le boima bjo bo fihlago dikilograma tše 240. Bobedi bja phelehu le tshadi di na le dinaka. Dinka tša phelehu di na le dinaka tše di kotwana tše sa hlabego go swana le tša ditshadi.

Ka Boripana

Leina le tšerwe go tšwa go tša Yuropa Khemoise le ke phetolelo go tšwa go Dutch go SeAfrikanse. Dinaka tša Gemsbok di swana le sabole, e bile di tsebega ka go phunya le go bolaya dibatana tšeo di lekago go hlasela e tee ya tšona.