Go Fudiša Dipudi ka Mafulong

©Chris Daly
Mafulo (naga ya go fula ye e tletšego bjang) e fela e ba godimo ka maatla le proteine ge e le ka maemong a go ba le dibjalo (tša go mela). Le ge go le bjalo, ge e santše e gola e na le monola wo montši kudus gomme go boima tshadi ye e tšweletšago kudu goba ngwana yo a golago go ja bjang go fihlelela dinyakwa tša phepo ya yona. Godimo ga moo, ka ge dibjalo tša phulo di gola, tatso ya bjona le tšhilego di a phuhlama, ka fao go bohlokwa go šomiša mokgwa wa go dikološa dimela go bea mafulo ka maemong a go mela.
Ka ntle ga sehla sa go mela, furu e tla ba sedirišwa se se golo sa phepo ya dipudi tša gago.
Bjang bja lebele bo na le tatso ye botse ka phulo kamoka go fihla go bo butšwa ka Lewedi go ya Diphalane. Kikuyu a ba makgwakgwa bonolo gomme le go sa lewege, kudukudu ka moragonyana ka selemo. Hlokomela o se fepa furu kudu ye e nago (furu ya maatla a mantšhi goba proteine ye ntšhi ya go swana le korong goba bupi bja soya) - ka lebaka la gore di na le go tura. Eupša gape o se holofele kudu go tšwa mafulong gomme wa fepa ditšweletšwa tša maswi tše di nnyane, ka fao o šitišago tšweletšo yay dipudi.
Dinako tša phulo di swanetše go kgokagantšwa go sepelelana le mananeoo a go nontšha le nošetšo ya mafulo. Tlogela nako ye e lekanego ka morago ga go nontšho (pele ga phulo) go fokotša kotsi ya mpholo go tšwa monontšheng. Go ka no ba bohlokwa go ripa bjang bjo bo golo mo dinakong tša sehloa tša sehla.

Tlaleletšo ya Phepo ya Dipudi ka Mafulong

©Marinda Louw
Fao phulo e bopago motheo wa kabo ya digwaši, bothata bjo bogolo e tla ba go tšea sephetho sa go re e tla ba selo sefe se se omilego (DM) go tšwa mafulong. Ge e le gore tše di okeditšwego tša metswakotii di filwego, dipudi di ka fetola go ja ga tšona gomme da ja ga nnyane. Ge e lego ke boleng bja go fokola fela bja mafulo bjo bo hwetšagalago, gomme phepo e ka ba ya go tlaleletšwa e ka bago 200- 350mg tša motswakotii wa phoofolo/letšatši go ya ka mengwaga ya tšona. "leihlo la molemerui" le bohlokwa kudu bjalo ka molemirui o tla swanelwa ke go hlokomela phetolo ya dipudi go diphetogo tša go ba gona ga le go jega ga phulo.
Molemirui o swanetše go akanya go tšewa ga DM go tšwa mafulong le go fepa tlaleletšo ya dijo tša metswakotii ka tshwanelo. Ge molemirui a gonolela gore go jewa ga DM bo swanetše bo le godimo go feta kakanyo ya bona, ba ka fokotša kabelo ya motswakotii. Ge e le gore tšweletšo ya maswi e ya fase ka lebaka la phetogo ya phepo ya dijo, metswakotii e swanetše ya phepo ya dijo e swanetše go beakantšwe go netefatša gore go ya fase ga tšweletšo ya maswi ga se ka sa ruri. Dipudi tša maswi di hloka mabele ka dijong tša tšona go thekga duša.
Dipudi tša go ima (dikgwed tše nne tša mathomo tša go ima) di swanetše go ba le phihlelelo ya mafulo a a kaone ye e ka bago 5 ya diiri/letšatši gomme e ka tlaleletšwa ka 5kg ya furu ye tala ka letšatši. Mo kgweding ya mafelelo ya go ima, se se ka okeletšwa ka 7kg ka letšatši go tlaleletša dijo tša motswakotii wa go ya go 250-400gm/letšatši/phoofolo.
Mafulo a botse a swanetše go fana ka dinyakwa tša phepo kamoka ya dipudi tšeo di sa dušeng, eupša di ka hloka dijo tša metswakotii ya 150-200gm/letšatši ka mafulong a fokolago.
Dipudi swanetše go dula di na le phihlelelo ye botse ya boleng bja diminerale tše di sa bofiwago tše di hlametšwego dipudi kudukudu. Se se ka ba le koporo ye lekanego le ya go ba ye bonolo e sa be ya go tiya ya go thibela diminerale.

Phepo ya Bana ka Mafulong

©Marinda Louw
Go fihla dikgwedi tše tharo, potsane o tla amogela motswako wa maswi (maswi a dipudi goba a kgomo), furu ye tala le furu ya "go fepa dijo ga nnyane ga nnyane” furu ya phepo ya godimo ye e beilwego lefelo le le kgethegilego leo dipudi tše kgolo di ka se le fihlelego. Go tloga matšatši a 90 bana ba ja ntšhiwa go ya go fula ka mafulong ka go ka ba diiri tše 8/letšatši. Phepo ya tlaleletšo le diteng tša proteine ya 15-18% e ka fepiwa letsatsi le letsatsi; e ka bago 125-200gm/diphoofolo/letšatši. Tšweletša furu ye e omilego ka nako ya bošego goba nakong ya sehla sa pula.
Molaetša wa Temoša Kalafong: Tshedimošo ke ya mabaka a tša thuto le tša tshedimošo fela gomme e ka se hlathollwe bjalo ka keletšo ya kalafo. Tshedimošo ga se ya go ikemišetša go tloša keletšo ya kalafo ye e abiwago ke bašomi ba tlhokomelo ya maphelo.

Translated by Lawrence Ndou