Dinolofatši Tša Ntlo Tše Di Nyakegago Tša Dikgomo Tša Maswi

© Louise Brodie

Ntlo ya go ba le diphapoši goba e ka fiwa ka ge e nyaka tšhemo ye nnyane ya ka bago a 10 m2 phoofolo ye tee. Se se tla šireletša dikgomo kgahlanong le phišo ya selemo, go kolobela le maemo ao a ka lebišago go mastitis le go bola ga maoto. Kelelo ya mmutele e ka laolwa. Poloka ya mmutele se swanetše go fiwa go thibela a šilafatšago meela ya tlhago.
Mabata a khonkriti/matlapa ga a lokela dikgomo tša maswi, ka fao dikgomo di swanetše go ba le tumelelo go lefelo la mmu go dumelela go tloga mo lefelong la khonkriti, go thibela mathata a hoof. Mafelo a mangwe a na le sekgoba se se lekanego sa poloko ya dijo (furu le metswakotii) le lefelo fao dijo di kopanywago pele ga phepo. Se se swanetše go ba kgauswi le kago ya dintlo go fokotša mošomo.

Ntlo ye kgolo ye kgonago go amogela mehuta ka moka ya diphoofolo tša dikgomo tša maswi e swanetše go hlamwa ke setsebi sa dinto tša diruiwa. Serwalo sa bojelo se swanetše go ba ka gare ga moago kgauswi le lefelo la poloko go dira gore phepo ya dijo e be bonolo. Popego ya sebopego e laolwa ke diphefo (tsenyomoya e botse) le pula. Mosepelo wa letšatši o swanetše go elwa hloko ka ge dikgomo di swanetše go šireletšwa kgahlanong le letšatši ge di ja mo seswarong sa dijo. Mafelo a bojelo a swanetše go ba ka lehlakoreng la borwa la moago ka tlhaka godimo ya go šireletša dijo kgahlanong le pula.

Dibopego tša Bogamelo

©Chris Daly
Sebopego sa go kgaogana seo se sa tsenego ke lerole (goba lefelo) le a nyakega go gama dikgomo. Ka masolo a mannyane bogamelo bo dirwa ka seatla goba ka go šomiša motšhene wo monnyane wa go gama. Meetse a go fiša le a go tonya a swanetše go ba gona go hlatswa motšhene wa go gama le ditšhitswana tša maswi ka morago ga bogamelo. Borala ba go omiša bja ditšhitswana tša maswi le lefelo la go boloka didirišwa bo a nyakega. Sebjana se se golo sa maswi seo se ka fodišwa se swanetše go ba gona go boloka maswi.

Translated by Lebogang Sewela