Dinamelwa tša Dikolobe

©National Pork Board, USA
Melawana ya mehutahuta le melawana ya ditiro e swanetše go latelwa ge go sepetša dikolobe. Ka kakaretšo, maikemišetšo a yona ke go thibela go phatlalala ga malwetši le go fokotša kgatelelo ya diphoofolo ka nako ya sepedišo.

Tšhireletšo ya diphedi

Go thibela dikoloi go phatlalatša malwetši, di swanetše go hlwekišwa ka botlalo le go tlošwa phetelelo pele di boela polaseng. Mo mafelong ao go na lego thibelo ya malwetši dikolobe ga di a swanela go išwa ntle le tumelelo go tšwa go ngaka ya diphoofolo ya naga. Ge e le gore, dikolobe tše di lwalago di a sepedišwa, di swanetše go aroganywe go dikolobe tše phelago gabotse.

Kgotsofatšo Ya Diphoofolo

Ge kgonagalago dikolobe di swanetše go sepedišwa, mo nakong ye fodilego ya letšatši, eupša ka kakaretšo, ga di rate go sepetšwa bošego. Diruiwa di swanetše go šireletšwa go letšatši, botšididi, phefo ye e fetišagole eksoso ya digase. Morithi, masela, goba didirišwa di swanetše go šomišwa ge diruiwa di tla sepedišwa ka nako ye borutho ya letšatši. Go ka thuša go kolobiša dikolobe ge e le gore di kwa go fiša kudu.

Mabato ka gare ga koloi ga a swanela go ba boreledi le mahlakore a swanetše go ba godimo go thibela dikolobe go tabogela ka ntle ga sefatanaga.

Dikolobe tša bogolo le mengwaga ya go swana di swanetše go ba mmogo ka sehlopga di aroganywe ka leboto go di fapantšha goba o ka arola palo ye kgolo ka dihlophana tše nnyane go thibela thulano ya go lwa le go kgalema.

Ntlo le partitions tšeo diphoofolo di dulago di swanetše go ba tše koto go dumelela diphoofolo ka moka go robala fase ka nako e tee, kolobe ye nnyane e tee e nyaka bonnyane bja 0,56 ya dimetarasekwere gomme dikolobe tše kgolo di nyaka 0,74 ya dimetarasekwere; ye nngwe le ye nngwe.

Le ge e le gore ka tlwaelo mo nakong ya sepedišo dikolobe ga di je, di swanetše go fiwa meetse ka gare ga diiri tše 18 ka morago ga leeto le thomile ge di sepela nako ye telele.

Puku ya tšweletšo ya South African Pork Producers Association’s, Pigs for Profit, e eletša balemi go lokela dikolobe ka gare ga difatanaga ge e le gore e loketše go sepela ka ge dikolobe di a lwa ge di befetšwe, kudukudu ge koloi e eme. Ka fao o lokiše dimpampiri ka moka pele o lokela dikolobe ka gare ga koloi.

Go swara diphoofolo

Go swanetše go be le hlokome ge go rwala diphoofolo go se ke gwa ba le kgatelelo ge go kgonegago. Se se ka dirwa ka go šomiša bašomi ba b aba tsebago go rwala dikolobe, o ka šomiša maitshwaro a tlhago a dikolobe le go šomiša motheoša wo ka dumelelago dikolobe go sepela ka tokologo ka gare ga difatanaga. Dikolobe, go fa mohlala, di sepela bonolo ge di sepela ka sehlopha. Gape go bonolo go laetša mosepelo wa tšona ge o dula ka tatelano ya ponelopele.

Pigs for Proft e šišinya gore balemi ba ka diriša thapo ya go swara mo mohlagareng wa dikolobe ge ba nyaka go sepediša kolobe e tona e tee. O se ke wa leka go sepediša kolobe ye kgolo ye tshadi goba ye tona o le mong k age di boima kudu ebile di na le maatla go feta motho.

Lefelo la go laiša le swanetše go ba le botelele le bophara go lekana le lebato la sefatanaga; go ka ba boima ge dikolobe ge dikolobe di laišwa ke difatanaga tša go fapana. Di ka kukwa go lokolwa ka gare dinamelwa tša difatanaga, eupša se se ka ba boima gomme go feletša ka go hlola dikgobalo. Diphoofolo ga di a swanela go gogwa ka maoto a tšona goba go tlošwa ka hlogo, ditsebe goba mesela.

Baotledi ba difatanaga ba swanetše go ba botse go diphoofolo. Ba swanetše go otlela gabotse ka moo go kgonegago go thibela diphoofolo go tlolatlola, go wa le go baka dikgobalo. Difatanaga di swanetše go ema ge go hlokega, go swanetše go be le leano la tšhoganetšo pele ga maeto gore ge go k aba le tšhoganetšo goba tshenyego. Baotledi ba swanetše go hlahlwa go tseba seo ba swanetšego go se dira ka mabaka a tšhoganetšo le go le dillathekeng go ikgokaganya le motho yo mongwe ge ba hloka thušo.