Bolemurui bja Mebutla go Kgonthiša Poloko ya Dijo

©Judy Stuart
Mebutla e ka ba karabo go dinyakwa tša dijo ka dinagamagaeng tša Aforika le ka mafelong a disapapong fao go na le karolo ye kgolo ya batho bao ba sa šomego le bao ba phepo ye fase. Ditšhaba tšeo di sokolaga di ka rutwa tšweletšo ye e swarelelago ya dijo ye e theilwego godimo ga puno ya pula, go bjala merogo le go ba le mašakana a mebutla go fepa dinyakwa tša proteine ya maphelo a ma botse.
Ditšhaba tša magaeng di na le batšofadi ba bantšhi kudu le bana. Dikgomo, dipudi le dinku ga se bonolo go di laola ka ge dikgogo di sa kgonego go dirišwa ka ge di nyaka mabele, ao a ka šomišwago ke batho.
Mehola ya go lemarua mebutla e mentšhi kudu: mebutla e na le bokaakang bja proteine bjo bo lego godimo go feta dinama tše nnyane ka moka tša bolemirui ga bjalo palo ya nama ye nnyane e ya kgole ka fa phepo. Di nyaka lefelo le le nnyane kudu go feta phoofolo ye nngwe le ye nngwe ya tšweletšo ya nama goome di bonolo go di šoma. Di ka fepšwa go tšwa go serapaneng sa merogo le ka mašaledi a go swana le borotho bja kgale le mašaledi a bogobe.
Le ge go le bjalo, go bohlokwa gore ditšhaba di hwetše tlhahlo. Mebutla e swanetše go bewa ka gare ga dihoko, ka fao, e ithekgile taolong gomme ge e ka hlokomologwa, e ka hwa lehu la go nanya le le mpe.
Go thoma, o tla hloka meetse, serapana sa merogo le taolo. Meetse a pula a swanetše go kgobokanwa ka go šomiša ka go kgobokanwa bonolo meropeng goba ditankeng tša meetse. Meetse a bunwa gape a šomišwa go nošetša serapana sa merogo seo se swanetšego go tšweletšwa ngwaga ka moka. Bjala merogo le mešunkwane ye mengwe go ba le kabo ye tšwelelago.
Diborotlolo le sepeneše ke difuru tša maemo a godimo - bogodimo le dikotana di ya mebutleng, eupša gape le kholifolawa, khabetšhe tše dingwe le dipete di ka fepiwa. Paraseli ke furu ya maleba le sehlare mola diarapei ke sehlare sa bohlokwa le stinging mošunkwana wa go hlaba o dira furu ye botse. Furu e ka segwa go tšwa mabjangeng a ma nnyane a lešoka gomme a bohlokwa kudu mabapi mohuteng wo wa go tshepidišo ya phepo.
Mmutele go tšwa mebutleng e ya thwii godimo ga manyoro goba thwii mo moregong wo e lego monontšha wa go kgahlišago. Bana ba mebutla be ka tsela ye ba ka šomišwa go fepa ba lapa, di a gwebišwa go ditšweletšwa tše dingwe goba di rekišwe bjalo ka thoto ya ye e tswadišang go balemirui ba bokgoni - bao ba, ka morago ga fao, ba tlhahlwa ga botse.
Mekgopaboya wa go tšwa go tša mebutla ya go bolawa e ka mmalafatšwa ka diatla goba e kgoboketšwe gomme e mmalafatšwe ka mafelong a go mmalafatša. Se se ithekgile ka boleng bja godimo bja boya. Fela mekgopaboya e swanetše go ba maemong a godimo a kgwebo gore bo mmalafatšwe ka ge e ka tura.
Bontšhi bja diaparo tša setšo di nyaka meseto ya boya, ka fao mekgopaboya ya mebutla ya mmala wa botse go swana le Tše Khubedu tša New Zealand di ka šomišwa go dira dihlogo tša malao bj. Maboya a ka dirwa go ya go meseto, dikarosse goba dikefa le mesela le maoto di ka dirwa ka go dipalamonwana tša dinotlelo go rekišetšwa baeti. Ka ntle le go fana ka nama, go dirwa ga matlalo ya mebutla go ka hlola mešomo le letseno la tlaleletšo go ba lapa.

Translated by Lawrence Ndou