Ditsela tša go Otlela ka Phakeng ya Mapungubwe

Tsela ya Tikologo ya Tshugulu ya 4x4

©Roger de la Harpe
Le ge ke boditšwe gore tsela ya tikologo e tloga e le bothata le go ba le maswika, ga se e hlamilwe bjalo ka tsela ya lepheko go wena le motšhene wa gago. E ikemišeditšwe ka tsela ya go ba botse, ya thuto le go bogela diphoofolo tša lešoka ka yeo e swanetšwe go otlelwa ka lebelo la go maitišo. Tsela ya tikologo ke tsela ye botse ya go hlohlomiša lehlakore la Bodikela leo le sa tšebjego la phaka gomme go otlela go tšea karolo ditebelelo tša go fapafana le boiphihlo bja diphoofolo.
Tsela e ka bago dikhilometere tše 45 ka botelele gomme e tšea bogare bja 5 le 6 ya diiri. Go na le ditshenyegelo ka sefatanaga se sengwe le se sengwe, gomme o hwetše pukwana ye botse le mmepe wa tshedimošo ya dilo ka moka tša go kgahliša go bonwa tseleng.

Go Otlela ka Phakeng

©Roger de la Harpe
Go na le ditsela tše ka bago dikhilometara tše 45 ka phakeng gomme ke tša lekgwara goba mabu. Bontšhi bja ditsela tše di a fihlelega ka difatanaga tše di nnyane, eupša o tla holega go tšwa go go fegwa go go botse le go se kgome mabu. Difatanaga tša mabaibai tša go ba fase di ka se thabele boitemogelo. Bogodimo bja tsela bo a kgoriwa ka sebaka, eupša go sa na le palo ya maswika a hlabago tseleng. O hlokomele go hlabiwa le go netefatša gore thare e bolokwilego e pompilwe le sedirišwa sa jeke se a šoma.
Go na le ditsela tše mmalwa tše di swailwego 4x4 fela. Tše ke nnete ga di makgwakgwa bjalo, eupša di ka bontšha go ba mathata go difatanaga tša dithaere tša go ba nnyane. Lemoga gore ga go na le makhura a sefatanaga a hwetšagalago ka Mapungubwe. Diteišene tša kgauswi tša go tšhela di ka Alldays (dikhilometara tše 70) le ka Rencheng ya Dongola (30km).

E ya ka go la Nngele Goba la go Ja

©Roger de la Harpe
Go tšwa seferong se se golo, go na le ditsela tše pedi tše di kgolo tšeo o ka di tšeago ka phakeng. Ge e le gore o thinya ka la nngele go ya ka Kampeng ya Leokwe, o ka etela Mosepelo wa Treetop le Lefelong la Pono la Confluence le Lefelo la Pikiniki. Ge o thinyela ka go la nngele, o ka kgona go fihlelela Kanniedood le digwabe tša go lebelela diphoofolo tša lešoka tša Khongoni le Poacher’s Corner. Karolo ye ya phaka gape a na le go Letamo la Schroda la go kgoketša le marope a kgale a khotase ya go thea dihlapi ka mabopong a Limpopo moo Jan Smuts a kilego a dula ka nako ye nngwe. Bobedi bja dilo tše tša go goketša ga di sware, eupša ke holofela gore ba tla di hlabollwa ka moso.
Bontšhi bja ditsela ka diphakeng di ngwetšwe ‘ga go tsenwe’. Se ke sa mabaka a go fapafapana a go kwagala. Naga ye nngwe e sa le ka bang ba phraebete, tše dingwe tša ditsela di lebiša boduding bja phraebete bja bašomi ba ka phakeng, gomme ditsela tše dingwe di sa kaonafatšwa gomme di tla bulwa ge tikologo e tiišitšwe.

Translated by Lebogang Sewela