Bagale ba ntwa ya tokologo ba golegilwe ka Sehlakahlakeng sa Robben

Go romelwa kgolegong ga mmalwa ga Mathomo

©Eric Miller
Baetapele le baemedi ba African National Congress e be e le ba mathomo ba go romelwa kgolegong. Mo nakong ye e sa fetšego pelo le baemedi ba dihlopha tše dingwe tša kganetšo, bao ba bego ba kgobokantšwe ka lenaneo gomme ba phuthelelwa go ya ka sehlakahlakeng moo ba bego ba ka se kgonego go hlola mathata.
Mo mengwageng ye mentšhi, maloko a PAC, ANC, South West African People’s Organisation (SWAPO), National Liberation Front, African People’s Democratic Union of South Africa, Unity Movement ya bao ba sego ba Yuropa, Liberty Party, United Democratic Front, Indian Congress, Azanian People’s Organisation (AZAPO), baetapele ba Black Consciousness le ba bangwe ba bantšhi ba be ba tswaleletšwe ka Sehlakahlakeng sa Robben. Ka go realo setšhaba sa ka kgolegong se be se le kgole le go swana le dithulano magareng ga dihlopha tša go fapa fapana di be di phatloga nako le nako, ga go na pelaelo gore di be di hlohleletšwa ka balaodi ba kgolegelo.

Bagale ba ntwa ya tokologo bao ba išitšwego ka kgolegong

©Eric Miller
Sehlakahlake sa Robben e be e se polokelo ye e kgethegilego ya ANC. Bjalo ka ge go boletšwego ka godimo, diketekete tša mašole a maoto ‘a tlwaelegilego’ ba be ba le ka sehlakahlakeng, gammogo le ba maina a mangwe a magolo, go swana le John Nyathi Pokela, Johnson Mlambo, Zephania Mothopeng, Andimba Toivo ya Toivo (go tšwa Swapo), Neville Alexander, Billy Nair, Sonny Venkatrathnam, Kader Hassim, Fikile Bam, Eddie Daniels, Mac Maharaj, Harry Gwala le Wilton Mkwayi (o a lwelego le balaodi ba kgolego mengwaga ye 25 ka lebaka la tumelelo ya gagwe ya go nyala moratiwa wa gage Irene). Ka bo70 le bo80, baetapele ba kabinete ba ka moso le baetapele ba sepolotiki ba go swana le Steve Tshwete, Kgalema Motlanthe, Tokyo Sexwale, Jacob Zuma, Saths Cooper, Mosiuoa ‘Terror’ Lekota, Joe Seremane, Strini Moodley le Ronnie Mamoepa le bona ba feditše nako sehlakahlakeng.

Molato wa Robert Sobukwe

©Roger de la Harpe
Mogale wa bohlokwa wa go lwela tokologo o bego a golegilwe ka Sehlakahlakeng sa Robben e be e le Robert Sobukwe, mothei wa PAC. Wa borategi le kganetšo, Sobukwe o be a le magareng ga bagolegwa ba mathomo ba sepolotiki bao ba go golegwa ka matšatšing a hlakakano a morago ga Sharpeville. O ile a bonwa molato ka pela gomme a fetša mengwaga ye meraro ka Pretoria Central. Ge kotlo ya gagwe e fela, le ge go le bjalo, mmušo o bile wa gana go mo lokolla ka ge a be a tšewa ka go ba kotsi kudu. Ka fao, molao wo mofsa o falositšwe gore Sobukwe a ka bewa ka kgolegong go ya go ile, ka ntle le ditatofatšo tše dingwe tše di beilwego kgahlanong le yena, go fihlela ge a ka kgodiša ba taolo gore ga a sa hlole hlohleletša kgahlanong le mmušo wa kgethologanyo. E be e bitšwa temana ya Robert Sobukwe.
Sobukwe o tloga o ganne go khunamela matšhošetši a mmušo gomme a romelwa Sehlakahlakeng sa Robben. Eupša le gona fa o bonwe bjalo ka tšhošetšo ya gore o be a se a dumelelwa go phela ka kgolegong ye kgolo. Eupša, o ile a bewa ka ntlong ka ntlenyana ga motse gomme a bewa kgole le bagolegwa ba bangwe ka moka. Mengwageng ye senyane o be a phela ka ngwakong o mo nnyane, wa diphapoši tše pedi, ka fase ga go letwa bja ka mehla. O be a se a dumelelwa baeti gomme a ganeditšwe go bolela le mang goba mang. Kgethollo ya gagwe e be le ye e feletšego, go boletšwe gore ga nnyane o be a lahlegetšwe ke bokgoni bja go bolela. Nako le nako, seralokiši sa mmušo se be se tla fihla ngwakong gomme a fe Sobukwe tokologo ya gagwe ka lebaka la gore a tlogela go lwela tokologo. Sobukwe o be a gana ka nako ye nngwe le ye nngwe.
Le ge e le gore taba ya Sobukwe e be e kgethegile, swaro ya bagolegwa ba sepolotiki ka moka ka Sehlakahlakeng sa Robben e be e le šoro le botlaela, kudukudu mengwageng ya mathomo ya pele ga 1965. Bontšhi bja batšhireletši ba be ba rutilwe ka go fokola gomme ba hloile dithuto tša makala a mangwe a bona. Gape sehlakahlake se be se le kgole le mahlo a lefase, gomme bašomi ba ka kgolegong ba be ba fela ba kgona go dira se sengwe le se sengwe go sena molato. Ntle le seo, e be e le seo batšhošetši, makomanisi le manaba a mmušo seo se bego se ba swanetše. Go bolela nnete, le ge go le bjalo, e swanetše go ba e boletšwe gore bophelo bja moleti wa kgolegong ka Sehlakahlakeng sa Robben bo be bo le boima. Ba be ba šoma dinako tše telele, diyunifomo tše sesane le bagolo bao ba bego ba ba hlakiša gomme ba phatlalatša lehloyo le letšhogo setšhabeng sa bašweu kamoka.

Mogolegwa o tumilego kudu ka sehlakahlakeng sa Robben: Nelson Mandela

©Eric Miller
Ka 1962, ba taolo yas kgethologanyo ba ikhweleditše hlapi ye kgolo, mohlankedimogolo wa ANC o bitšwago Nelson Rolihlahla Mandela. O be a swarwa ge a otlela go ya Howick ka Natala go ya go kopana le mopresidente wa ANC, Albert Luthuli (Mothopi wa sefoka sa Nobel Peace Prize wa mathomo ka Aforika Borwa). O be a le mmona wa go nyakega, Mandela o be a ikgakantšhitše bjalo ka mootledi, eupša maphodisa a be a lemošitšwe (mohlomongwe ke CIA ye e hloyago makomonisi?) gomme o ile a golegwa ka Dinagagareng tša Natala.
Ka pela ka morago ga moo, maphodisa a thulane le sehlopha sa bagolo ba ANC bao ba bego ba kopane ka polaseng ye e bitšwago Liliesleaf, ka Rivonia, Johannesburg. Ka moka ga bona ba ile ba golegwa gomme, gammogo le Mandela, ba latofaditšwe ka go senyetša mmušo, go senya ka bomo, bokomonisi le go rulaganya ditiragatšo go menola pušo. Botšhotšhisi bo kgopetše kahlolelo ya lehu eupša, ka go tšhoga go bokolla ga boditšhabatšhaba, ‘Ba Seswaiba ka Rivonia’ ba ile ba romelwa kgolegong bophelo ka moka. Nelson Mandela, Walter Sisulu, Achmed Kathrada, Andrew Mlangeni, Elias Motsoaledi, Govan Mbeki, Raymond Mhlaba ba rometšwego Sehlakahlakeng sa Robben. Denis Goldberg o rometšwe Pretoria Central. Ka ge Luthuli a golegwe ka ngwakogn wa gagwe le Oliver Tambo a le ka ntle ga naga, mmušo o be o o kgonile go homotša kganetšo ka botlalo mo lebakeng la mengwaga ye mmalwa. Le ge go le bjalo, ntwa ya go lwela tokologo e be e tla tšwela pele, ka fase sephiring.

Translated by Lawrence Ndou