Dipheta le Bokgabo bja Ndebele Ndzundza

Ba Tsebega ka tša Bokgabo

©Dr Peter Magubane

Ndzundza Ndebele ba tsebega ka tša bokgabo, go swana le motifs, moakanyetšo le mebala yeo e dirišwago mo dikgabišong (tšeo di dirwago ke basadi) le go loga dipheta. Mekgwa e laetša dibopego tša go fapafapana le dika tše di latelago: Hlaloša e dirilwe ka sebopego sa segeometri le dilo tša tlhago, tša go swana le matšoba, dinoga, dinonyana le diphoofolo tše nnyane.

Ka dinako tše dingwe, mangwalo a meago, difeufeu le aeroplanes di dirišwago. Mathomong a Ndebele ba be ba tshephile kudu go pigments (mošidi yoo o lekeletšego, molora le letsopa) go mebala ya dikgabišo tša bona. Ka go fihla ga barekiši ba bathošweu, le ge go le bjalo, ba be ba na le le phihlelelo ya mehutahuta ya mmala yeo e sa, šomišetšwa lehono.

Ka tlwaelo, basadi ba be ba neela nako ya bona go bokgabo ka lehlabula le dikgweding tša marega, ge pšalo, go hlagola le puno ya mabelethoro le dibjalo tša lehea di phethilwe, gomme ba be ba na le nako ya go iketla. Ye gape ke nako yeo ba be ba loga dipheta, ba dula mmogo mo ditšhemong tša dintlo tša bona, ba ipshina ka dithušo segwera sa basadi ba bangwe leletšatš le borutho la marega. Go loga dipheta, le ge go le bjalo, e be e se fela ditiro tša marega, e be e dira mo nakong yea go iketla ka selemo le seruthwane.

Mehutahuta ya Dikgabišo tše Aparagwa

©Dr Peter Magubane

Go na le pelaelo gore dintlha tša dikgabišo tše aparwago ke basad Ndebele di kolotago go bobotse bja bona goba go nyaka banna ba Ndebele go bontšha maemo a bona bjalo ka banna bao ba humilego, ka dikgabišo tša basadi ba bona.

Mehuta ya dikgabišo tše aparwago, tšeo di thomilego go kgahlišago kudu ka morago ga lenyalo le mengwaga ya go feta, di be le tše kgolo go feta bohlabani. Iirholwana, dipheta tša mathale wa hoops tša bogolo bja go fapafapana tšeo di aparwago ke basadi mo diatleng tša bona, dibetša, go molaleng, le mpeng, di tumile kudu.

Mo nakong tša ka pele, mola ntlo ya gagwe e agilwe, mosadi wa motebele o tla apara koporo le porase (iindzila) mo molaleng wa gagwe. Go dumela gore di na le maatla a tirelo, le ge e le gore ga di sa aparwa ka mehla. Gantši, mosadi wo mogolo yo o aparago dilo tše o tla di tloša ge a ya go etela sepetlele. Ka tlwaelo monna ke yena a fago mosadi wa gagwe liindzila; mosadi yoo a bego a para tše ntši go be go laetša bohumi bja monna.

Lindzila e bonwago ke mosadi bjalo ka seka sa go itlama le botegela go monna wa gagwe. Ke ka lehu la gagwe a tla di tlošago. Magareng ga bobedi bja manala le ndzundza, basetsana ba apara dikgabišo go tšwa mengwageng ya bonnyane. Tše di akaretša, dipheta tša maoto, molala le necklace. Ka nako ye, ka tlwaelo ba be ba apara loin coverings (iinrhabi), cascades ye nnyane ya letlalo yeo a hlakanago mo maotong le go ba le dipheta, tše di khupetšago dirope.

Ge ba gola, sebakeng sa iinrhabi, go aparwa isiphephetu, feresekote ye nnyane ya khutlonnethwii le dipheta. Ka morago ga lenyalo, go aparwa umaphotho, feresekote ye kgolo ya letlalo la pudi, yeo gantši e fihlago mo kgokgoilane ya go le bokgabišo bja dipheta tše šweu. Ka lenyalo, mosadi o apara seširo sa dipheta seo se fihlago safahlego sa gagwe ka botlalo.

Ka tlwaelo mebala ya dipheta e na le bohlokwa, bjo bontšhago megato ya go gola ga motho, go tšwa bonnyane go ya go botswadi. Kopanyo ya mebala gape e laeditše maikutlo a modiri: lethaba, kemelo, manyami, goba letšhogo. Ka mokgwa wa sebjalebjale le go mpshafatša, se ga se sa le gona. Banna ba matebele ba kgabiša, ka ntle le ditirelo le meletlo, fao ba aparago seo ba se filwego ke basadi ba bona.

Translated by Lebogang Sewela