Albertina Sisulu: Bophelo Bja Motho Wo Bohlokwa

Nontsikelelo o a belegwa

©Eric Miller

Nontsikelelo Thethiwe e be e le ngwana wa bobedi gare ga bana ba bahlano o belegwe go Bonilizwe le Monikazi Thethiwe ka Oktoboro 1918 21, mo tsomong ya Transkei. Mmagwe o be hlwa a babja ka morago ga beke ge a phologa letadi la Spain, Nontsikelelo o be a swanetše go hlokomela bana ba thari ba gabo.

Ge a be a na le mengwaga ye 11, tate wa gagwe o ile a hlokofala, ka nako yeo o be a na le mengwaga ye 15 mmagwe a be a hlokofala le yena, gomme ba mo tlogela gore a tšee karolo ya go ba mme a fepa bana ba thari ba ba raro. O amogetše leina la Albertina ge a thoma go tsena sekolo mo Xolobe.

Ka nako ye a fihlago mafelelong a Sekolo sa Poraemari sa o be le mengwaga ye mebedi ya go feta bana ba mphato wa gagwe ka lebaka ka go phela a se tle sekolong. Ka ntle ga se, o be a dira botse mo ditirong tša setšo le dipapadi e bile o ile a ba mosetsana yo a kgethilwego go ba hlogo/moetapele.

Nako e tee fela ge mengwaga ya gagwe e ilego ya mo gatelela ke ge ba ile ba gana go mo fa pasari ya go tsena sekolo se se Phagamego sa mengwaga ye mene, le ge e le gore o be a le wa mathomo ka go thopa Phadišanong. Barutiši ba Albertina ba be ba befetšwe ka tshwaro ya sa sekolo ye sa lokago gomme ba ngwalela kuranta ya seXhosa , imvo zabantsundu, ba be ba holofela go maatlafatša taba ya bona gore a kgone go thopa sefoka.

Athekele e hwetše šedi ya Moruti wa kantorong ya selegae aa Roma yo a ilego a bolela le Moruti Bernard Huss mo kholetšheng ya Mariazell. Albertina o ile a hwetša pasari ya mengwaga ye mene mo Mariazell gomme motse wa gagwe ka moka wa keteka.

Maemo a mo nageng e be e le gore ga se bana ba bantši ba ilego ba fiwa sebaka sa go ithuta. Buti wa gagwe wo mogolo ga a tsena sekolo. Eupša, o be a na le diruiwa le mošomo wa dijo tša gore a fepe ba lapa la gabo.

Go šoma bjalo ka mooki

Mafelelong a sekolo se se Phagamego; Albertina o be o lebane le sephetho gore o tla dira eng ka morago ga sekolo. Toro ya gagwe e be e le go ba morutiši, eupša maomo a be a sa mo dumelele. O ile a ba mocatholicism ge a be a sa le mo Mariazell gomme a na le maikemišetšo a go dula a sego a nyalwa, o tšere sephetho sa go ba mokgethwa.

Ka fase ga papatšo ya Moruti Huss, o ile a lemoga gore go ba mokgethwa go tla dira gore go be boima go thekga lapa la gagwe. Bakgethwa ga ba gole moputso e bile ga ba tloge mo lefelong la mošomo. Seo se be se ra gore, Albertina o tla palelwa ke go thuša lapa la gagwe ka tšhelete goba go ba bona ge ba mo hloka. Bjale o tšere sephetho sa go ba mooki.

Ka tšhelete ye a bego a e hwetša ge a be a šoma bjalo ka mooki o be a kgona go thuša le go hlokomela bobuti di kgaetšedi tša gagwe, a ba iša sekolong. O thomile go hlahla mo sepetlele sa Johannesburg ka 1940 gomme a thoma bjalo ka mooki wa go belegiša ka 1946. Gantši o ile a swanelwa ke go sepela go etela balwetši mo makheišeneng, a sepela a swere didirišwa tša gagwe ka mo mokotleng godimo ga hlogo ya gagwe.

Ge Albertina a ntse a šoma bjalo ka mooki ke gona fao a ilego a hlakana le monna wa gagwe, Walter Sisulu. Bjalo ka leloko la mokgatlo wa African National Congress (ANC) yo mongwe wa morutiši wa Nelson Mandela, Walter o a le gare ga dipolotiki kudu, ka morago ga nako Albertina o ile a gogelwa gare ga dipolotiki le yena.

O tšwetše pele go ba sedirišwa sa tshenyo ya pušo ya kgethollo, a lebeletše mengwaga ya gagwe ya mmušo, le mathata a ona le golego. O ile a tsebja bjalo ka mme wa setšhaba.

Difolaga tša go fofišwa

Albertina Sisulu fihlile mafelelong a bophelo bja gagwe ka 2 June 2011 ka mengwaga ye 92. O be a le ntlong ya gagwe mo Linden, Johannesburg a lebeletše TV le ditlogolo tša fao a thomilego go babja. Ke ge ba di paramedics ba kitimile mo tiragalong, eupša ba paletšwe ke go mo tsošološa.

E be Mopresidente wa Afrika Borwa, Jacob Zuma, a etela lapa la gagwe go lefa hlompho ya gagwe. O ba tsebagaditše gore o tla hwetša naga ya setšhaba le gore o tla fofiša difolaga ka fao go swanetšego go thoma ka 4 June go fihla ka letšatši la poloko ya gagwe. Albertina o phologile ka bana ba gagwe, Max, Mlungisi, zwelakhe, Lindiwe le nonkululeko gammogo le ditlogolo tše 26 le ditlogolokgolo tše tharo.

Translated by Lebogang Sewela

Nelson Mandela and South Africa's Famous Ladies Luncheon by Raymond Louw

Lebaka la Mopresidente Mandela a ile a fa basadi boithabišo — e bile e be e le mogopolo wa gagwe — o boletše gore e be e le tlhohlo go...more