Geoloji e Tlwaelehileng ya Setho sa Batho

Thuto ya Lejwe

©David Fleminger
Majwe a Sebaka sa Moloko wa Batho o ena le boholo ba marothodi a Dolomitic, a ileng a thehwa hodima bethe ya lewatle le sa tebang, le futhumetseng le kwahelang Witwatersrand Basin dilemong tse ka bang 3 limilione tse fetileng. Di dolomite majwe a entswe ka calcium carbonate (majwe a mokwetla) a nang le di-isotopes tse seng kae tse eketsehileng tsa oksijene tse lahlewang ka mokgwa o motle. Sena se etsa sebaka sa Karstic, se tlwaelehileng ho thehwa mahaheng ka lebaka la tsholloho ya morao-rao mahlakoreng a phoso tlasa hodima metsi.
Dibaka tse pota-pota Sterkfontein le Krugersdorp di ka ba dilemong tse ka bang dibilione tse 2,6 le majwe ka bochabela, ho ya ho Hartebeespoort, e leng dilemo tse ka bang dibilione tse 2.2. Tshebetso ena ya majwe e ile ya fetolwa le majwe Bophirimela ba Cradle of Humankind, ho ya pele Krugersdorp e ile ya phahama pele, ya baka moholehuwa o eketsehileng le ho theha maralla a karolong ena ya tlwaeleho ya setho sa batho.

A re Fumane Thekenoloji

Haeba o batla ho fumana ditsebi tsa mahlale, mme ke mang ya sa e sebediseng, di pehelo tse nkilweng ka mesaletsa ya kgale di fumanwa sehlopheng sa Chuniespoort, sa sehlopha sa Malmani, sehlopha se matla sa majwe Transvaal, mme se thehilwe hoo e ka bang dimilione tse 2.5 dilemong tse fetileng. Sehlopha sa Malmani se boetse se arotswe ka dihlopha tse hlano tse latelang: Oaktree, Monte Christo, Lyttleton, Eccles le Frisco Formations. Sebaka sena se boetse se na le mekgwa wa ho etella pele le koporo, e neng e fokotswe ke meloko ya pele ho naha le bajaki ba pele sebakeng sena.

Dipatlisiso le Mekgwa ya ho Laetsana

©David Fleminger
Kahoo, hang ha moepolli wa dintho tsa kgale kapa setsebi sa dipatlisiso tsa palelaonto a tseba hore ho na le lejwe le nang le majwe a mesaletsa, ba fumana dintho jwang? Ha e le hantle, ho epollwa ke mokgwa o thata, o hahang nako le o boima o hlokang dilemo tse ngata tsa kwetliso le meriana e sa feleng. Ho thata haholo ho fana ka taelo e hlalosang dirapeng tse mmalwa tse pharaletseng. Kahoo mona ho ya...
Mohlomong karolo ya bohlokwa ka ho fetisisa ya ho epollwa ke moelelo, hape o bitswang puso. Ha e le hantle, sena se bolela hore o batla ho ngola ka hohle kamoo o ka kgonang ka boemo boo mesaletsa e fumanwang teng: E ​​fumanwe hokae? E ne e bua leshano jwang? E ne e le hokae? E ne e le hodimo ho eng? E ne e le tlase ho yona? Boitsebiso bohle bona bo ka o fa tlhahisoleseding e eketsehileng le dintlha tse mabapi le mesaletsa, tikoloho ya yona, tikoloho ya yona, esita le tsela eo di phelang ka yona e ke keng ya kgoneha ho fumana hore na oe kgethile ebe oe beha lebokoseng.
Ntho ke hore ho epollwa ha e le hantle ke mokgwa o senyang mme hang ha o tlosa breccia kapa mesaletsa, o ke ke wa beha Humpty hammoho hape. Kahoo, o lokela ho rera ho cheka ka hloko le ho ngola boitsebiso bo bongata ka hohle kamoo ho ka khonehang ka mesaletsa ea mesaletsa pele oe tlosa ebe oe beha ka tlung ya polokelo. Sena se akarelletsa ho nka ditshwantsho le ho boloka dintlha tsa tshimo, tse hlokehang ka molao wa Afrika Borwa. Hape o se ke wa tlosa boitsebiso bo bongata ho feta kamoo o lokelang ho bo etsa, mme ho nkwa e le mokgwa o motle wa ho siya karolo ya bopaki e le hore bafuputsi ba latelang ba tswele pele ho epollwa nakong e tlang.

Sekeche kapa Che

©David Fleminger
Nakong e fetileng, baepolli ba dintho tsa kgale ba ile ba sebedisa tsamaiso ya marang-rang ho fumana nako ya mesaletsa ya mesaletsa ya kgale. Ena ke tsamaiso eo o e tshollang letoto la dikgwele kapa dikgwele tse hlahisang sebaka sena ho etsa setsi sa maballo a tlwaelehileng, a bitswang matheba.
Ka mora moo, baepolli ba dintho tsa kgale ba tla pata mochini o mong le o mong ka dikarolo tse 100 tsa boima, ho hlophisa dintho tse ding, ho tlosa mesaletsa le ho di beha ka mokotleng o tshwaueng ka marang-rang le moelelo o tebileng.
Ena e ne e le mokgwa o sebediswang Sterkfontein bakeng sa boholo ba lekgolo la dilemo la ho qetela, mme mochini wa kgale wa terata o ntse o emisitswe ka hodima ho epa. Bothata ka mokgwa ona ke dintho tsohle tse dumellanang hammoho mme bophahamo ba motho ka mong ha bo kgone ho kgetholla.
Ka theknoloji e ncha e fumanehang ho baepolli ba dintho tsa kgale ba mehleng ya kajeno, tsamaiso ya sekeche e fetoha e sa sebetse kapele. Hona jwale, ho sebedisa disebediswa tse rarahaneng tse bitswang Total Station (tse kang tse kopanetsweng Theodolite le GPS) baepolli ba dintho tsa kgale ba kgonne ho tlaleha boemo bo tobileng le bophahamo ba ntho e 'nngwe le e' nngwe eo ba e fumanang.
Sena se hlahisa mahlasedi a 3D a ngotsweng ka lebokose la ID mme a kenngwa ka mokotleng wa polasetiki hammoho le mesaletsa ya dintho tsa kgale.

Tsamaiso ya ho Dilemo tsa Kgolo

©David Fleminger
Ho na le mekgwa e mmeli e meholo ya ho epollwa: e hodimo le e totobetseng. Jwaloka puso e pharaletseng ya lesela, dintho tse fumanwang ka tekanyo e le nngwe di phela ka nako e le nngwe, ha dintho tse fumanwang ka sefofaneng se le seng di bontsha dilemo (tse phahameng di le nyenyane, tse tebileng di feta). Kahoo, kgetho ya hore na o cheka kapa o theohile haholo ho itshetlehile ka seo o lekang ho se tseba.
Haeba o batla setshwantsho se pharaletseng sa motsotso o itseng ka nako o ntse o feta; haeba o batla ho tseba hore na sephiri se latellana hakae, o cheka. Ha e le hantle, dintho ha di mohla di hlakileng mme dintho di ka ba le ditlhoro, haholo-holo maheng a dulang a wa le ho fetoha. Kahoo ho hlokahala hore ho hlahlojwe mokgwa o tobileng wa sebaka sa setsha pele o ka tseba kamano ya nakwana pakeng tsa dintho.
O boetse o fumana mefuta e mmedi ya ho cheka maemo: a leng mobung o sa omeletseng le o omelleditsweng, le a dipehelo tse kang breccia ya lehaha. Mobu o sa tsitsang, disebediswa tsa bohlokwa ka ho fetisisa ke marulelo a mohahi le kgetho ya dipalesa le maano - tsohle tsa theknoloji e phahameng haholo. Tshepe e sebediswa ho lokolla mobu.
Kgetho e sebedisetswa ho pepesa mesaletsa ya dintho tsa kgale le borashe e sebedisetswa ho senya lehlabathe le letle. Bakeng sa tekanyo e ntle, mobu wohle o potolohileng mesaletsa ya dintho tsa kgale o atisa ho bokellwa le ho hlwekiswa ka letoto la di-sieves tse ntle tsa mahare a ho tlosa esita le masaptjwana a maholo ka ho fetisisa le mesaletsa ya dintho tsa kgale, tse kwaletweng le ho tsejwa bakeng sa tlhahlobo ya morao-rao ka laboraka.

Ho Tloswa

Ha o ntse o sebetsa le breccia e thata, leha ho le jwalo, hangata ha o kgone ho tlosa mesaletsa ya hao lefikeng ha o ntse o le setsheng. Ho e-na le hoo, ho hlokahala hore o kgaole setsi sa di-breccia mme o se ise le laborateng. Ho etsa sena, o sebedisa letsoho la ho etsa dikoti tse ngata ho pota-potilwe. Ka mora moo o kenyelletsa maraka a mabedi ka sekoting mme ka hloko o kganna thupa pakeng tsa bona ho arola lejwe ka ntle ho lerako kapa fatshe. Dintlha tsa ditshupiso di ngotswe ka lebokose e le hore ho dumellana ho ka etswa morero.
Hang ha o se o kgutlile ka Laboratori, o ka tlosa mesaletsa ya majwe butle-butle ka mokgwa o tshwanelang wa ho tlosa mesaletsa ya majwe (e leng sesebediswa sa engraver) kapa ka ho sebedisa ka hloko metswako wa di-esiti e fokolang e tla qhaqha di-breccia ha di ntse di boloka mesaletsa e tiile. Ditsela tsena ka bobedi di hloka dilemo tse ngata le ho mamella.
Mabapi le ho ratana ha mesaletsa ya dintho tsa kgale, ho na le mefuta e mmeli ya mekgwa e tlwaelehileng: ho intsha le kamano ya ho ratana le ho ratana ka nako e nepahetseng kapa ya diketsahalo. Mofuta wa pele ke moo o leka ho sebetsa haeba ntho e le e kgolo kapa e nyane ho ntho e nngwe e fumanehang sebakeng se le seng, mme sena se atisa ho etswa ka ho sebetsa dilemo tsa mobu wa oo mesaletsa e fumanweng ka ho hlahloba e nngwe disebediswa (haholo-holo dimela le diphoofolo) di fumanwa ka mokgwa o tshwanang le ho di bapisa le dibaka tse ding. Pele dilemong tsa bo-1960, batho ba bangata ba ratanang ba ne ba etswa ka tsela ena. Ho ratana ha methapo ya nako ho amehile ka ho fumana dilemo tsa mesaletsa ya dintho tsa kgale ho latela ‘dilemo tse kae pele ho hona jwale'. Sena se etswa ka mekgwa e mengata e rarahaneng eo hangata e kenyelletsang hore na ho na le dikhemikhale tse kae (tse kang khabono) tse fumanehang mesaletsa ya dintho tsa kgale, ebe jwale di dumellana le seo se tsejwang le se tlwaelehileng sa ho bolawa ha dikhemikhale.
Mekgwa ena ya radiometric e ka lekanya potassium-argon (K-Ar), khabono (feela haeba ntho e ka tlase ho dilemo tse 50 000), le disebediswa tse ding tsa radioactive. Hape ho na le mokgwa o bitswang Palaeo-magnetism o hlahlobang tsela eo dihlopha tsa yona di leng ka hare ho mesaletsa ya tsona ho lekanya hore na matla a kgwehedi a lefatshe a fetohile ka makgetlo a makae (ho hong hoo e etsang ka dilemo tse makgolo a dikete tse sekete, ho hlakile), empa le jwalo kelellong e le hore ke utloisise ka botlalo.

Translated by Sebongile Sonopo