Leina
Kgabo, Samango monkey, Sykes’ monkey [Cercopithecus albogularis]Ponalo
Tše tona ke tše kgolo go fefiša tše tshadi, tše tona di na le mmase wa go lekana le dikhilometer tše šupa go fihla senyane gomme tše tshadi di kala dikhilometer tše 4 go fihla 5. Mosela ke wo motelele go fetiša mmele. Sefahlego le magetla di na le mmala wo mosetlha le wo moso.Letlalo la sefahlego, maoto, diatla le ditho tša mmele di nale mmala wo moso. Ditho tša godimo le ka thoko di na le mmala wo mosetlha go fetiša magetleng. Mpa le mogolo ke tše šweu nyana. Tše tona di na le ditho tša sefahlego tša go kgona go bulega go kgona go aba Dinamane tše kgolo.
Dijo
Di phela ka go ja dienywa, dikhukhwane, matšoba le mehlare. Kgabo e tona e ja dienywa tše ntšhi go fetiša e tshadi. Ge e sa tšoma dijo; Kgabo e thoma letšatši ka go ja dienywa mola moraga ga nako e be e ja mehlare. Letšatši le fela di jele dienywa le mehlare.Pelego
Di belega ka sehla. Tše tshadi di belega ka sehla sa go oma le sa pula. Ngwana wa gona o belegwa morago ga nako ya go golo ya matšatši a 140. Bana ba gona ba swara ke mme dikgwedi tše pedi goba tharo, e be ba gola ge ba na le dikgwedi tše senyane.Tše tona di phadišana ka go hwetša šedi go tše tshadi; kua sehlopheng sa Samango, nako ya thobalano go ba pelego ga e direge ka nako ya go swana.
Mokgwa
Dikgabo di na le lefelo la kgwerano, sehlopha sa kgwerano se na le e tona ye hlahla, e dula le tše tshadi le bana. Kgwerano e hloma ke tše tshadi tšeo e bile di šireletšago mafelo a yona.Lefelo
Di kgona go phela mafelong a go ba le meetsi a hlwekilego, gape le mafelong a go ba le mmu bjalo ka northern KwaZulu-Natal, le gantšhi di rata mafelo a dihlare. Leeto gare ga sethokgwa e aparela bonnyane ba go lekana le 50-100 ha.Di hwetšagala kae
Ga di a phatlalatšiwa e bile ga di a tlwaelaga mo Afrika Borwa, di hlaga fela kua coastal forests north tša St Lucia estuary in KwaZulu-Natal, le kua Afro-montane sethokgwa sa Mpumalanga. Palo ye ngwe e fetelela mafelong a go swana le dinaga tšeo di lego kgauwi.Tše dingwe di hwetšagala kua Afro-montane le mašokeng ya central le southern KwaZulu-Natal, e be di fetelela kua Eastern Cape le kua north ya Knysna. Setšhaba se segolo se hlaga north coast. Mehuta ye mebedi ya mo Afrika Borwa a fapantšha fela ke mmala wa go fapana.