African Green Pigeon
Leeba le le tala

© Nigel J Dennis
African Green Pigeon.

Leina

Leeba le le tala (Treron calva)

Ponalo

Dikarolong tša ka fase di botala bjo boputswa go ya boserolane, dirope tša ona ke tše serolane di na le dipatšo tša boserolane bja seetša ka godimo ga lepheko. Mafofa a ona a ma tala a dira sefafanya ge a dutše godimo ga mehlare. Melomo ya ona e khubedu ka fase e be e ba tšhweu mo ntlheng. Maoto a ona a khubedu ka fase.

Phepo

A ja dienywa tša go swana le difeie kudu.

Pelegišo

Go tšwa Mopitlo go ya Dibokwana ke nako ya tlwaelego ya pelego. A aga difala tša go fokola ka matlhokwana le mahlare ka thoko mo motheong goba mo forokong ya mehlare ka mahlare. A beela lee le 1 goba a 2. Ditšuane di thuthuga ka morago ga matšatši a ka bago 13. Mogogonope o fiwa maikarabelo a go nyakana le makalana le go a neela ditshadi ka sehlageng, gomme ditshadi di tla di amogela. Ditshadi ke tšona tše di kgethago mafelo a go dula gona gomme di nna di emetše gore megogonope e tliše ditlabakelo tša go aga. Ke batswadi ba makgonthe. A duša dinako ka moka, ga a nke a tlogela dihlaga tša ona di le noši.

Boitshwaro

Gantšhi a rata go phela le a mang, ka moka ka dihlophana tše nnyane. A tsoma dijo ka mehlareng, a foka maphego go dira gore a seke a wa, gomme gantšhi a dula a leketlile e lebeletše fase. Mafofa a tšona a ma tala a dira sefafanya sa maleba. A fofa ka lebelo gomme a fofa thwii.

Mafelo a bodulo

Mašokeng, kudukudu ka lebopong la noka le Dithokgwa tša mehlare ya feie.

Moo a hwetšwago gona

Maeba a ma tala a hwetšwa ka Zimbabwe le ka Lebowa Bohlabela bja Botswana, Lebowa la Namibia, Mozambique, Profense ya Lebowa, Mpumalanga le Lebopong la Bohlabela la Aforika Borwa.