Tsamaiso ya Ditshila ka Dipolasing tsa Dikolobe

©Glenneis Kriel
Farmers need to regularly remove slurry and manure from production sites.
Ha dikolobe di le kotsi ka ho fetisisa polasing ya kolobe, e ka boela ya sebediswa ho ntlafatsa phaello ya polasing ka ho e sebedisa jwaloka monontsha, manyoro ka litlama kapa ho hlahisa matla. Ntho ya pele eo o lokelang ho e nahana esita le pele o qala ho ba le dikolobe, ke mokgwa oo diqhefeqhefe kapa moitedi di tla di bokellang. Polasing e nyenyane moo dikolobe di dumellwang ho tsamaya ka ntle, moitedi o lokela ho tloswa kgafetsa ho thibela ho aha ha mafu le tshilafalo. Moitedi o ka tloswa ka mokgwa o itekanetseng, o nang le sekgahla.
Ho tloswa ha mechine ho thata haholwanyane ka mekgwa e matla eo dikolobe di hlahiswang ka yona matlong. Ka hona matlo a mangata a kajeno a etseditswe hore a fokotsehe hanyane ka hanyane ho dumella qhefeqhefe hore e balehe ka hara mokoti kapa letamo.

Melao ya Mmuso

©Glenneis Kriel
Modern sites are designed to ease the removal of slurry.
Nakong e fetileng, e ne e le ho loketse ho bokella qhefeqhefe ka letamo la mobu, empa matsatsing ana ho boloka matamo a ho boloka, ka molao, ho thibela tshilafalo ya metsi. Matamo a ka nna a se ke a ba haufi le diphula tse tlalang metsi kapa vleiland, a se na dikou kapa marang-rang marung a sefefo.

Monontsha

Ho ya ka buka ya Danie Visser Modern Pig Productio, dihwai di atisa ho arola dijalo ho metsi ebe di sebedisa mokedikedi e le manyoro, ka ho di jala e le dijalo kapa makgulo a itseng. Ho thibela ho feta-ho kenya mohwete le ho phalla, mefuta e mengata e sebediswa e fetolwa ho ya ka ditlhoko tsa phepo ya mobu. Mehlala ya mobu e boetse e nkwa selemo le selemo ho lemoha ho se leka-lekane ha phepo e nepahetseng le ho e lokisa pele e tswa.
Botsa setsebi sa rasaense sa mobu pele o qala ka sena, ho o thusa hore o tsebe dintho tse nang le phepo e nepahetseng ya qhefeqhefe le ho o thusa hore o hlaolele lenaneo la manyoro.

Manyoro ka Ditlama

Metsi a mongobo a ka sebediswa e le mohlodi wa nitrogen ka manyoro ka ditlama. Ho dumella manyoro ka ditlama ho haha ​​mocheso o lekaneng ho tla thusa ho senya dikokwana-hloko tse kotsi. Qubu ya manyoro ka ditlama e lokela ho bolokwa e le mongobo, empa e se metsi, ho potlakisa ho theoha le ho fetoha kamehla kapa ho hlaphohelwa ho netefatsa hore ho na le oksijene e lekaneng bakeng sa ntshetsopele ya mefuta e molemo. Nako e hlokahalang bakeng sa hore manyoro ka ditlama a se a loketse ho sebediswa serapeng, a tla itshetleha ka maemo a lehodimo, disebediswa tsa manyoro ka ditlama le tsela eo manyoro ka ditlama a laolwang ka yona.
Manyoro ka ditlama a loketseng ho sebediswa a tla ba le monko wa lefatshe. Haeba e le monko o monate, kapa o hlakileng, ho na le ho phoso ka yona. (Bala ka ho eketsehileng ka ho etsa manyoro ka ditlama).

Kgase e Sebediswamg

©Glenneis Kriel
Pig slurry can be used for biogas production.
Se sedi sa tse phelag se ka sebediswa ho fetola kgase e sebediswangho, le ho fetola kgase e sebediswang matla a mocheso, mohlala ho metsi le dipula, le motlakase, o ka sebediswang ho fokotsa polasing motlakase o lefellwang kapa o rekiswang kahare ho motlakase wa naha.
Boholo ba qhefeqhefe bo hlokahalang ho hlahisa motlakase, ka hona dihwai di hloka ho bala palo ya dikolobe tsa tsona tse hlahisang kgwedi le selemo ya selemo ho tiisa hore ho tla ba le phepelo e tswelang pele ho pholletsa le selemo. Ditshenyehelo di tsamaiswa ha molemi a etsa qeto ya ho boloka matla polasing, ka tshebediso ya dibetri.

Translated by Bongani Matabane