SQLSTATE[HY000]: General error: 144 Table './aatc/tiger_page_view' is marked as crashed and last (automatic?) repair failedQeto o ka enka jwang

Qeto o ka Enka Jwang

© Marinda Louw

Kaha temo ke kgwebo mme chelete le nako di kotsing, ho etsa qeto ha wa lokela ho ntlafatswa kapa ho etswa ka potlako. Dihwai di lokela ho nka mehlodi wa polasing. Disebediswa di ka kenyelletsa basebeletsi (basebeletsi), chelete, nako, ho fumaneha ha metsi le marakeng a hlokahalang. Disebediswa tsena kaofela di lokela ho kenngwa molemong wa sehwai - ho etsa phaello.

Dipakane tse ding tsa temo tse ka thusang ho etsa diqeto polasing ke:
Eketsa tlhahiso le thekiso
Ho fokotsa ditshenyehelo
Ho qoba dikotsi le dikoloto
Ho finyella maemo a tlwaelehileng a bophelo le ho hlokomela lelapa
Etsa bonnete ba hore polasi e phela nako e telele

Tsamaiso ya ho Etsa Diqeto

Tsamaiso ya ho etsa diqeto polasing (mme, ha e le hantle, karolong efe kapa efe ya bophelo) e ka arolwa ka mehato e mehlano.

Hlalosa bothata.

Ho ka nna ha eba le bothata bo kang dihlahiswa tse fokolang dijalo tsa hao, empa bothata ke bofe? Na o sebedisa peo ya boleng bo botle? Na o lema haholo pele dipeo di senyeha ke serame? Na mobu wa hao o futsanehile? Bothata bo ka boela ba ba monyetla wa ho hola. Qala ka ho bokella tlhahisoleseding. Mohlala, fumana hore na mapolasi a haufi a etsa jwang - a sebedisa manyolo ka ditlama kapa manyolo, a lema neng, a nosetswa ho hongata hakae jwalo-jwalo.

Hlahloba mekgwa e meng ya ditsela kapa diketso.

Kamora ho kgetholla mathata le mehlodi ya sebele ya mathata, mekgwa e meng e lokelang ho rarollwa. Na o ka fetola nako ya ho jala, eketsa manyolo ka ditlama kapa o sebedisa dijalo tse ntle tsa peo? Sena se lokela ho hlahlojwa ho bona hore na phello e tla ba efe-pele ho lema kapa ho matlafatsa mobu le manyolo ka ditlama pele ho lema ho ka lebisa kgolong e ntlafetseng, e ka etsang hore ho be le keketseho ya phaello.

Kgetha mofuta o motle ka ho fetisisa.

Ke tse ding tsa mekgwa e meng e ka sebediswang ho ntlafatsa tshebetso ya polasi? Bapisa melemo le dikotsi tsa mefuta e meng ya mefuta e meng ka mokgwa wa ditshenyehelo, hore na ho tla hlokahala mosebetsi o kae, nako le dikotsi. (Mohlala, manyolo a ka ba theko e boima ho reka le ho tsamaisa empa o na le dikgomo e le hore o ka iketsetsa hao, empa sena se ka nka nako e telele).

Ho nka qeto.

Ha o sebedisa mekgwa e meng e molemo ka ho fetisisa, e behe ketsong. Disebediswa tse hlokahalang (mohlala, mosebetsi wa matsoho, nosetso, manyolo) di lokela ho hlophiswa, tse bolelang ketso. Moetsi wa qeto o lokela ho amohela boikarabello ba ho etsa hore e etsahale. (Mohlala, kgetha motho e mong ho bokella moitedi mme a qale ho etsa manyolo ka ditlama, kgetha nako ya ho sebedisa manyolo ka ditlama le moralo wa mosebetsi o lekaneng wa ho sebedisa manyolo ka ditlama ka nako e nepahetseng).

Hlahloba sephetho.

Hlahloba tswelopele ho bona hore na merero e finyellwa. Ho boloka tlaleho hodima ho bohlokwa ho boloka tlaleho ya diphetoho le ntlafatso. Hlokomela diphetoho tsohle tse entseng le diphetho leha e le dife tse fihletsweng. (Mohlala, manyolo a mangata a ne a sebedisitswe, phapang efe e ne e le phapang pakeng tsa dihlahiswa tseo o sa kang wa di sebedisa?).

Translated by Sebongile Sonopo