Dikokwana-hloko Tse Nyane Dijo Thollong

© Eric Miller

Dithollo tse nyenyane tse kang koro, harese, outsu le triticale di anngwe ke malwetse a sa tshwaneng a ka nnang a ama dihlahiswa kapa boleng ba mobu. Setsi sa dipatlisiso tsa Temo se thathamisa dintlha tse latelang e le mafu a bohlokwa ka ho fetisisa.

Dikokwanahloko Makaleng le Kutung

Bofuru ke bolwetse ba fungal bo amang dihlahiswa tse pedi le boleng ba dijalo, ka matla a tshenyo ho itshetlehile ka maemo a tikoloho le semela kapa mefuta e fapa-fapaneng ya tshwaetso ya mofuta o itseng. Ruru ya majwe e nkwa e le tshenyo e kgolo ho feta lekgasi le mafome, ha mokokotlo wa moqhaka o ama feela outsu.

Ho phatloha ho ka thibelwa ka mefuta e sa tshwaneng ya ho lema. Di-fungicides di boetse di sebediswa nakong ya dikgahla tse supileng tsa lekgasi le dipapatso ho boloka lefu lena le hlahloba, kaha mathata a ka nna a hlola ho hanyetsa ha bonolo. Le mathata a mang, mathata a ka fokotswa ka ho lema dijalo tse nyenyane pejana nakong ya selemo.

Powdery Mildew ke lefu le leng la fungal le amang methapo le dimela tsa dijo-thollo tse nyenyane. Ho tshwana le mafome, e hlahisa masoba a pholohang dihlahiswa tsa mokedikedi kapa baithaopi nakong ya nako ya dijalo. Lefu lena le atisa ho hlaha masimong a lenngweng haholo a seng a le teng. Diketso tsa Foliar tsa fungicides ke mokgwa o ka sehloohong wa ho laola.

Septoria, e hlaha haholo ka lenngoeng le lenngweng, le nang le koro e ngata. Ho na le maloetse a fapa-fapaneng a lefu lena la fungal, 'me sekhahla sa septoria se hlahisa haholo-holo ha nako e ntse e hola e kolobile ebile e le matla. Nakong e fetileng, dihwai di ne di ka nna tsa chesa dinaha tsa tsona ho fedisa septoria, empa mokgwa ona o nkwa o tsielehile kajeno kaha o senya dikokwana-hloko tse molemo le tse se nang molemo. Methati e molemo ka ho fetisisa ke ho lema mefuta e sa dumellaneng le ho sebedisa dijalo ho senya lefu lena. Mefuta e sa tshwaneng ya di-fungicides e boetse e teng ho thusa ho laola lefu lena.

Tsebe le Mahloko a Dithollo

Dikoti le di smuts ke mafu a fungal a tshwaetsang dijo-thollo tse nyenyane tsa lijo-thollo le mefuta e mengata ya jwang. Ntho ya bohlokwa ka ho fetisisa ho tsena ke ho tsuba le ho kwahela, e leng ho fokolang peo e ntseng e mela ebe e theha tshwaetso ya tsamaiso, ka mora moo lefu lena le kenella mmeleng ya hlooho ebe le fetolwa ho tse ngata tsa dikoti. Kalafo ya peo ke tsela e atlehang ka ho fetisisa ya ho thibela lefu lena, kahoo o se ke wa nka menyetla ka peo e sa tsejweng kapa e sa tshwarweng.

Karnal bunt e qadilwe ho nkwa e le lefu la ho arohana le batho ba bang, ka h ona ho tswalwa ha dipelaelo ho lokela ho tlalehwa Lefapheng la Temo. Mehato e fapaneng e kenngwang tshebetsong ho thibela ho ata ha lefu lena sebakeng se amehileng, ho akarelletsa le ho hlatswa ha mechine ya polasi ka mora hore ba sebetse mobung o amehileng.

Dinama tse nang le tshwaetso di bonahala di sweufaditswe, di senyehile mme di ntsha "monko wa tlhapi" o silafetseng, o fetisetswang phofo ya milled. Lefu lena le qobella ho hola ha dimela mme le fella ka ho butswela pele ho nako le ho shwa. Ho hlahloba microscopic wa peo ho hlokahala hore ho kgethollwe lefu lena ka mokgwa o nepahetseng, kaha ha le amehe kamehla tsebe. Le hoja di-fungicides tse ding di ka thusa ho fokotsa diketsahalo tsa mafu, ha ho letho le ngotsweng ho thibela tshwaetso.

Motheo wa Kutu le Malwetse a Methapo

Ho nka tsohle ho ama metso, moqhaka le dijo-thollo tsa basal, haholo-holo koro. Lefu lena la fungal le hlaha haholo ka mekgwa e metle ya tlhahiso, moo mobu pH e leng alkaline, mobu o haellwa ke naetrojene kapa manganese ebile ha e na metsi. Lefu lena le boetse le tumme haholo nakong ya dilemo tse metsi le ka masimo a nosetswang.

Ho potoloha ka tsela e ntle ke tsela e molemo ka ho fetisisa ya ho qhaqha mokudi wa lefu lena, ha o ntse o netefatsa hore dimela tsa koro di na le dimatlafatsi tse lekaneng ho ntlafatsa metso e ntle, e tlaboela e thuse.

Eyespot, Strawbreaker Maemo, Motho ya tlisang marang-rang a tletse koro haholo sebakeng sa pula. Lefu lena le atile haholo ha le jalwa pele, ha ho lengwa dijalo le dibakeng tse nang le metsi a futsanehileng.

Lefu lena le fokodisa makala a mang a latellwang, a tsejwang e le di fihlella, mme a lebisa ho ho butswa pele ho nako ya ditsebe, e leng se tla etsa hore ho be thata ho kotula koro. E tsamaiswa ka ho potoloha ha dijalo le tshebediso ya di fungicides.

Translated by Sebongile Sonopo