Thick-Tailed Bushbaby
Bushbaby ya Mosela o Mokoto

© Roger De la Harpe

Leina

Bushbaby ya Mosela o Mokoto [Otolemur crassicaudatus]

Matseno

Bushbaby ya mosela o mokoto e sepela bošego ka selelo sa go swana le ngwaana, ke se sefilego Maisimane leina la se gabo bona. Mohlamongwe ke ka lebaka la go ja dijo tša yona le bogolo bja mmele, tše ke dingwe tša go rata go phela ka sehlopha go feta di-Bushbaby ka moka.

Dijo

Dihlopha di a phatlalala ka phirimane gomme ye go fepa di le nnoši mola di yo fata dikhunkhwane, eupša di tlo hlakana le maloko a mangwe a mo go hlomilwego gabotse go latswa borekhu mo mehlareng.

Tswalo

Go palesa ga tšona go tšea magareng ga matšatši a mararo le a mahlano, moo ya tshadi e hlakanago le dipoo tše mmalwa. E tswala tše tharo goba tše nne ka sehla sa dipula tša mathomo. Nako ya go duša ke matšatši a 132.

Boitshwaro

Dipoo tša bushbaby ya mosela o koto di aga dihlopha le ditshadi le tše nnyane.

Moo di hwetšwago gona

Dibushbaby tša mosela o mokoto di dula sethokgweng goba gare ga bjanye, di phela ka leboya-bohlabela bja Aforika Borwa eupša fela ka dinokeng le dikgweng tša mabopong a lewatleng, di fana ka madulo a maswanedi go yela Borwa le go yela Bodikela.

Ka boripana

Dibushbaby tša mosela o mokoto di bakile letšhoša go baeng ba bantšhi mafelong a Lešokeng la Aforika ka go goa le bošego bjalo ka ngwana, mo ba bangwe ba baeng ba ngongorega ka tlaišo ya ngwana mo go bašomedi ntlo tša khiro. Leina la se-Aforikanse la Bushbabies ek Nagapies le hlaloša Kgabo ya bošego.