Taolo ya Lehola ka Tšweletšong ya Mabele

© Glenneis Kriel

Mahola a swanetše go laolwa botse ka go a šitiša go hlola tahlego ya tšweletšo, ka go khupetša dibjalo tša gago tša go swana le go phadišana ka methopo ya go swana le meetse phepo ya mabu. Go palelwa ke go a laola lehola go tla oketša mathata a lehola ka go ba le poelo ya peu ya lehola, ye e tsebjago bjalo ka panka ya peu, e oketšega mabung. Go hwetša dipoelo tše kaone, balemirui ba swanetše, le ge go le bjale, ba bjale ka mašemong a hlwekilego le go a swara a hlwekile sehleng ka moka.

Magato a Metšhene

Lehola le ka tlošwa ka seatla ge e le gore o na le moseto wa mabele o mo nnyane, eupša se se tla ba le mošomo wo mogolo kudu ge e le gore polasa ya gago ke ye kgolo. Balemirui gape ba be ba lema mašemo a bona, le ba bangwe ba sa go dira, pele ga pšalo go beakanya seloto se hlwekilego.

Go bjala, le ge go le bjalo, go oketša ditheko tša makhura kudukudu, gomme go ya ga nako e hlole kgogolego ya mabu le go senya popego ya mabu, se se nago le khuetšo ya mpe bokgoning bja mabu bja go boloka meetse. Se botse ke se, le ge go le bjale, o kampe wa šomiša mekgwa ya go lema yeo e thušago go aga tikologo ya bophelo bjo bo botse ka go kaonafatša popego ya mabu.

Go Fiša

Balemirui ba be ba fiša mašemo a mabele a dirišwa go fediša mahola le malwetši a hlolago diphedinyana. Tirišo e hueleditše kudukudu, e sego fela ka lebaka la kotsi ya mollo, eupša gape ka lebaka la go godiša temošo ya khuetšo e mpe se se ka e holago mo diphedinyaneng tša mabu. Lehono, go fiša naga e tloga e bonwa ka nnete bjalo ka bokanyo bja mafelelo le fela ge molemirui a itemogelago mathata a mašoro ka mahola a kgahlanong le sebolaya mahola.

Dibolaya Mahola

Go godiša temošo ya khuetšo e mpe ya go lema mo sebopegong sa maphelo a mabu e dirile gore go gole temothuo ya pabalelo. Ka temothuong ya pabalelo, balemirui ba leka go dula kgole le go fiša naga le go lema, seo se ba dirilego gore ba ithekge ka go taolo ya lehola. Ke ka fao di ithekgilego kudu mo dibolaya maholeng tša go hlagelela pele go šitiša go mela ga peu ya lehola tšeo di le go gona di sa šo mela ka nako ya go bjala le dibolaya lehola tša ka morago ga go hlagelela ga swara tšhemo e sena lehola ka morago ga pšalo.

Bofokodi bjo bogolo kudu bja se ek gore taolo ya go fokola e ka feletša ka go lwantšha dibolaya lehola. Ka fao hlokomelo e swanetše go elwa hloko go šomiša dibolaya lehola thwii go ya ka ditaelo le go dikološa tirišo ya dibolaya lehola go ya ditswaki tše di šomago tša tšona. Balemirui ba ka tsena mathateng ge ba šomiša sebolaya lehola se tee gape le gape go sena se sengwe ka gare.

Ge khemistri ye mpša e hwetšagala, balemirui ba swanetše gape go “šireletša” bokgoni bja ditšweletšwa le go di šomiša fela bjalo ka bokanyo bja mafelelo.

Ntle le se, bolaya lehola ye e nepagetšego e swanetše go šomišwa mo dibjalong se swanetšego, bjalo ka ge dibolaya lehola di tlogago di dirilwe ka molao wa motheo o itšego ka go laola e ka ba mahola a ditlakala tše sephara, mabjang a goba motswako wa tše. Dibjalo, tša go swana le lehea, korong, garase, mmoba, dioutse, le eg e ka ba lehea di tla senywa ge o gašetša dibolaya lehola tša bjang godimo ga tšona, mola dibolaya lehola tša matlakala a sephara di tla senya dibjalo, tša go swana le canola, disonoplomo le tša kalafo.

Se se kaone go se dira ke go bolela le moeletši wa tša dikhemikhale go go thuša go thala lenaneo la taolo ya lehola ye e botse le gore ka mehla go tlwaela se le go amogela dihlabologo tše mpša le maemo a bosa a fapafapanego.

Translated by Lawrence Ndou