Taolo ya Disenyi tša Diterebe

© Prof Piet Goussard Winetech
Above-ground pests cause the obvious symptoms such as holes in leaves, deformed leaves and bunches.

Malwetši le disenyi ka moterebeng di ka kagogantšhwa ka dihlopha tše fapafapanego e lego dikhunkhwane, difankase, ditwaši le ditšhwaetšo. Taolo ya malwetši le disenyi ke ye nngwe ya ditshenyegelo tša bolemi bja tšweletšo ya beine le magato a taolo ao a nyakago gore motšweletši a diriše fela dikgašetšo tše ngwadišitšwego. Mananeo a kgašetšo ka moka a swanetše go latela dinyakwa tša peakanyo ya IPW (Tšweletšo ye e Kopantšwego ya Beine), peakanyo ya bithaopi le kgotlelelo ya tikologo yeo e hlomilwego ke Intasteri ya Beine ya Afrika Borwa ka 1998. Peakanyo e latela tshepediša ya boditšhabatšhaba ya tielelo ya tikologo gomme e hlohleletša mokgwa wa tebelego ya taolo ya kgotlelelo ya disenyi.
Batšweletši ba eletšwa go šomiša mehutahuta yeo e nepilego go laola disenyi ka ditsela tša go fapana, go fa mohlala, dibatana tša dikhunkhwane tša tlhago, diphelakadingwe (manaba a tlhago), tšeo di bitšwago entomopathogenic nematodes (diphedi tše di bolayago dikhunkhwane) difankase goba ditwatši tšeo di lebeletšego disenyi thwii. Dikelo tše di šomišwa mmogo le dibolayakhunkhwane tša dikhemikhale (tše dingwe tša tšona di lego tša tlhago).
Tsela ye kaone ya go fokotša disenyi le malwetši a sa tlhokomelo ya go go ile ya dika tša diterebe. Batšweletši ka go oketša ba šomiša bahlokomedi ba go hlahlwa go fokotša ditshenyegelo. Bašomi ba ba hlahlilwe go sepela ka moterebeng ka mehla go nyaka maswao a mathomo a dikhunkhwane le ditwatši goba phetelelo ya dika tša fankase.
Le disenyi tša ka fase ga mabu, ka tlwaelo dika ke kgolo e fokolago, tšeo di diragalago ka mašoba ka thibelong ya moterebe. Meterebe e tšea ka fase gomme kgolo ya mahlogedi ke ye fokolago.
Ka disenyi tša ka godimo ga mabu, dika tša tlealo ka mašoba matlakaleng, matlakala a digole le diboka tša diterebe gammogo le phetetšo ye tšhweu ya motu mo dibokeng.
Ge e le gore ga go na le dika tše di tlwaelegilego matlakaleng, mahlogeding goba dibokeng tša diterebe, dinyakišiši ka tša terebe di tla epa molete wa go lekola medu ya sebjalo se se tšhilafaditšwego. Nakong ya kalafo ya sebjalo ka tšweletšo ya dibolayasenyi, sebjalo se tla mona seokobatši gomme sa bolaya fankase goba khunkhwane go tšwa ka gare. Ge e le gore o sebolayasenyi sa go kgoma se a šomišwa, sebjalo se a khupetšwa ka selo sa dikhemikhale ka pela ge khunkhwane goba fankase e leka go senya sebjalo, e tla hwa.

Khuetšo ya boso mo disenying

Gape go bohlokwa go tseba gore boso le tikologo di ka kgatha tema ye bohlokwa ponagalong ya malwetši le disenyi. Mafelong ao a nago bošidi bjo bo le fase, malwetši a difankase a itšego ga a sa tsebje ga botse, ka go le lengwe, ka bošidi bjo bo godimo goba pula nakong ya sehla sa go mela, malwetši a difankase a mangwe a ka diragala ka pela. Bophelo leboyo bja dikhunkhwane gantšhi bo ba ka sehla gomme, go swana le ka lebaka la moterebe khunkhwane ya lehea, e ithekgile ka thempheretša thwii.
Ditiro tša hlahlobo ya diterebe di ka raloka karolo ye bohlokwa taolong ya malwetši le disenyi:
Taolo ya khupetšo ye botse e ka fokotša malwetši a difankase.
Nošetšo e swanetše go ba gona ge go moterebe o šetše o le monola, go fa mohlala ka pela mesong.
Tsela ya mothaladi le tshepedišo ya go thekga dibjalo e ka ba le seabe kaonafatšong ya tsentšho ya moya le go omiša matlakala ka pela ka morago ga pula.
Mengwang e fana ka tšhireletšo le maemo a tswadišo dikhunkhwaneng.
Go diriša dibolayakhunkhwane ka go šaetša go ka bolaya manaba a tlhago a disenyi.

Translated By Lawrence Ndou