Mebutla go Buwa le go Ntšha Mogodu

© Garitzko

Setopo se swanetše go fegwa ka hlogo go ya fase gore mpa, ka fase ga dithobo, e ka ba ka tekanetšo ya mahlo. Fega go tšwa go kobi ye sesane, ye bogale gore e phunye maoto a ka morago magareng ga mošifa wa serethe le lerapo ka godimo ga mohlakanelwa wa lengwele le godimo ga leoto.
O šomiša thipa ye bogale, ya 12 cm ge o bua, sega letlalo go dikologa leoto le lengwe le lengwe la ka morago tekanetšong ya moo e phuntšego gona ka kobi. Tšentšha thipa ka fase ga letlalo ka gare leotong la ka morago gomme wa le bula go fihla modung wa mosela ka maragong lethokong la mosela. Ka menwana ya gago, šoma letlalo go tloga nameng go tšwa seropeng se sengwe le se sengwe.
Kgorometša mesela go ya moreago gomme o sege lerapo goreo dule o swere ka morago, le dithobong le motsila di ka thokong ya mpa. Tšwela pele go šoma letlalo go tšwa mmeleng go ya fase, go swana le kousu ge o e fetolela, ka go le gogela morago mafelelong a mosela, gomme o e tloše go tšwa mpeng ka menwana ya gago ka pele go fihlela ge o ka kgona go tšentšha menwana ya gago magareng a mpa le letlalo. Bjale kgaola dithopong go tšwa letlalong ka pele gore di šale di swere motsileng le mmele magareng ga maoto a ka morago.
Letlalo bjale le ka kgepholwa go sena kgoreletši – hlokomela gore o se gagole mola wa segoba wa fase bogareng bja mpa. Šoma maoto a ka pele go sena sekgoreletši go fihla maotong a fase ba gore e be fela marofa le hlogo tše di lego kousung ya letlalo le le kgepotšwego.
Bjale sega diikopanyong tša marofa a ka pele gomme bjale o kgaole hlogo godimo molaleng ka moo o ka kgonago. Letlalo, le sa le mafora a ka pele, le hlogo di sa swere di beelwa thoko go di šoma ka ge o šetše o feditše go beakanya setopo.
Dira mosego o mo nnyane go ya fase bogareng moleng wa mpa yeo e sa phunyego lešoba ditho tša ka gare. Bjale o no bula mosego go ya godimo go ya ka fasana dithopong. Bjale sega lešetla ka thokong ya dithopong le motsila o iše šedi o se gagole diphaephe tša sebudula le mpa.
Phatlalatša mosego go ya fase bogareng bja dayeframo le go tloša sebudula sa ka gare se kgomaretše, o hlokomela le gore o se kgaole santlhoko goba sebete, eo e swanetšego go tlošwa ka bjako. Bjale kgaola lera la daeforamo go bona maswafo le go tloša ga mmogo mogolo.
Sega letlalo go dikologa hlogo o e tlogele e tšwe kousung go e bua. Sebete, pshio, pelo le maswafo, di a lewa ka moka le go bonwa bjalo tša go latšwega botse - ka fao di boloke gomme o di šomiše bjalo ka ge o rata. Tloša maoto a ka morago ak go kgoala mohlakanelwa ka tsela yeo e laolago mešifa ya dirope e swere mohlakanelong.
Ge o šetše o hlwekišitše setopo ka lešela la monola e loketše go arogantšhwa goba go bofelelwa e leklele. Go e bofelela e lekelele, koba mehlakanelwa go ya pele ka gare ga mafahla le diyaforamo. Bjale gogela tša go swana le mapheko go fa tšwelelo ya bothakga ye nkgokolo.

Translated by Lawrence Ndou