Makase a Dikolobe

©Glenneis Kriel

Piglets are allowed to move safely to and from the sow in farrowing pens.

Makase a dikolobe tša go ima ke ye nngwe ya maleba yeo molemi a ka dira dipeeletšo tša dikolobe. Dikolobe di išwa go makase a, ka beke ya pele ga pelego e be di bewa moo go fihlela dikolobe tše nnyane di gola fo fihla matšatši a 21 go 28. Mosepelo wa dikolobe o iletšwa mo lefelong le le tee ka mo gare ga khreiti, mola dikolobe tše nnyane tšona di kgona go sepela ka tokologo le go tšwa le go tsena ka gare ga lefelo.
Go ya ka Welfare Code of the South African Pork Producers Organisation (SAPPO), Dikolobe ga di a swanele go šuta mo dikreiti go feta matšatši a a šupago pele ga letšatši la mafelelo le tšona la go belega gomme ga di a swanela go bolokwa go feta dibeke tše di selelago morago ga pelego.

Mehola

©Glenneis Kriel

In the absence of farrowing pens, sows should have enough space to protect the piglets from other pigs.

Batšweletši ba diphoofolo ba ka nganga gore ye ke tsela ye sehlogo, eupša nnete ke gore makase a dikolobe thuša go kaonafatša maphelo a diphoofolo ka go netefatša theperetšha ya melaba ya dikolobe tše nnyane le dikolobe tše kgolo le go thibela dikolobe go gata goba go kgokologa godimo ga tše nnyane.
Ntle le se, a šireletša dikolobe tše nnyane go malwetši le diphelakadingwe, ka ge makase a hlwekišwa pele ga ge dikolobe di tsena ka gare. Mo tshepedišong tše ntši dikolobe a a hlapišwa ka meetseng le go lekolwa pele di tsena ka gare ga dikreiti.
Godimo ga moo, dikhreiti di dumelela balemi go thuša dikolobe kaone mo nakong go šoma le go bea dijo leihlo, go nwa meetse le maphelo a dikolobe. Se se bohlokwa ka ge 65% ya dikolobe tše nnyane tše ntši di a hwa mo bekeng ya mathomo ka morago ga matswalo

Dipoelamorago

©Glenneis Kriel

Good design and good hygiene helps to prevent problems in farrowing crates.

Go ya ka ya temo, Farming Truth, tše botse di feta tše mpe ka makase ka masaka a dikolobe e sego fela go mokgwa wa ka mehla wa go lema mo Afrika Borwa, eupša gape le United Kingdom, Yuropa le United States.
Poelomorago ye kgolo ke theko, ka ge makase a tura go thoma a ona gomme se se oketša le theko ya go hlwekiša le mohlagase. Diphoofolo tše di kaonafaditšwego, le ge e kgo fokotšega bja mahu, kgolo e kaone, le ge go le bjalo, go ba le dipoelomorago mo lebakeng le letelele.
Dipoelamorago tše dingwe ke gore e ka baka dikgobalo le mathata a maphelo, go swana le dišo tša maoto le bogolo, ge e le gore ga di a agwa gabotse, goba go hlwekišwa ka tshwanelo. Go ya ka melawana ya tša leago, masaka a swanetše go dumelela mosepelo wa tlhago le maitshwaro a dikolobe.
Dikolobe, di swanetše go kgona go robala le go ema ka ntle le go šitilwa mo maotong a tšona. Morago gwa dikolobe ga wa swanela go kgoma godimo ga masaka; le mathoko ga a swanela go ikgokaganya ka nako ye tee ka mahlakoreng a dikreiti.

Kantle

Farrowing pens reduces the risk of sows rolling over their young.

Makase a dikolobe ga a swanela go bewa ka gare ga ntlo. Kua Amerika go na le balemi bao šomišago makase a go kgona go kobega go mafulo mo nakong ya dikgwedi tše borutho mo ngwageng. Ba dikologa makase mo mafulong go thibela malwetši goba diphelakadingwe mo mafelong a itšego.
Balemi ba Afrika Borwa ba swanetše go leka se mo mafelong a themperetšha ya bošego ye borutho go tiiša dikolobe tše nnyane, tšeo di atlegago ka dikgato tšago 27 32 celsius. Mohuta wo wa tšweletšo o ka se hole dithemperetšha tše fodilego tše di nyakwago kedikolobe, tšeo phepo ya tšona le tšweletšo ya maswi e fokotšega ka dithempheretšha tša phišo ya godimo go feta 21 celsius.
Mo ditshepedišo tša ka gare ha ntlo tlhohlo ye e fenya ka go fa lefelo la go fiša le lebato le borutho mo lefelong la go go fiša, mola lebato la dikolobe e ba lfodilego.
Ditlhamo le makala a go fapafapana di a hwetšagala, kgopela keletšo go motheknišini wa maphelo a diphoofolo ka ga sebopego seo se tla bago maleba go dinyakwa tša tšweletšo ya gago.

Translated by Lebogang Sewela