Leswao la Nala la Mpumalanga

Leswao la Naga la Mpumalanga, le na le botlase bja mmala wo tala le motto wa Latin wa - OMNIA – LABOR VINCIT – le thakgalwe ka yona, motto o ra gore “mošoma o fenya tšohle”. 

Ka godimo ga motheo go na le seširo la go ba mongwalo wa Baberton Daisy. Seširo se thekile ke dikudu tše pedi, yenngwe ka thoko ye nngwe ka thoko yengwe. Seširo se na le gape kgare.E laetša gore ke Porofense ya bobedi ya mmušo. Kgare e na le maphoto a mararo, ao a šupago mahlasedi a letšatši le godimo ga Mpumalanga Drakensberg.

Seka sa Phoofolo - Kudu (Tragelaphus strepsiceros)

©Roger de la Harpe

Kudu ke phoofolo ya go ja dibjalo, e ja mehutahuta ya matlakala a mehlare le lego kgauswi. Kudu e rata go dula mo mafelong a go oma, mopane le miombo le mafelo a go bulega a dikgong a Kruger National Park. Kudu ke phuthi ya mohlape, le ge go le bjalo, o na le go pharoga ka dihlopha tše pedi.

Tše tshadi tše nnyane di šala le bomme ba tšona, mola tše tona tše kgolo, tša mengwaga ye mebedi, di hlama dihlopha tša tšona. Rutting e hlaga magareng ga Aporele le Mei moo kudu tše tona di kopanya le mehlape ya tše tshadi. Ga go na katologanyo ya selete magareng ga dipoo, eupša di na le go dumellwa bogolo bja godimo.

Nako ya tlhabollo e magareng ga dikgwedi tše 7.5 e le mamane di belegwa mo nakong ya dikgwedi tša selemo. Mamane tša mpsha, tša dibeke tše 4 go 6, gantši di a fihlilwa go ba kgahlanong le dibatana, mola bomme ba tšona ba tšoma dijo. Bomme ba ya fela go bana ba tšona go oka.

Seka sa Letšoba - Barberton Daisy (Gerbera jamesonii)

©Jacques Marais
Baberton Daisy e setlogo mo Afrika Borwa, ke letšoba la go kgahliša leo le golago mo matlakaleng a go phadima ga rosethe ya kgethologanyo. Matšoba a gola ka meriti ya mmala wo mopinki, namune, serolwane, bošweu le bohubedu. le ye e ka morago ga ge di ka bophara tša bona ka mebala ye. Go bolela nnete, Baberton Daisy e bonwa bjalo letšoba la go nepa mo lefaseng ka moka go šomišetšwa peakanyo ya matšoba.Translated by Lebogang Sewela