Botlase bja Leswao la Limpopo bo na le mmala wo boso le wo tala le motto wa - KHUTŠO YA BOTEE LE KATLEGO, wo ngwadilwego mo sengwalong se šweu.
Seširo se na le mmala wa serolane le moago wa nkgokolo ka godimo le mohlare wa baobab wo motala ka gare. Godimo ga morumo wa tšhireletšo o motala. Seširo se šupa boikgafo bja mmušo go šireletša ditokelo tša botho. Baobab e emetše maatla le go tia ga batho.
Moago wa nkgokolo o emetše dithaba le Mašemo a temo a profense ya Limpopo. Sedirišwa sa godimo ga seširo sa laeditšwe ka mmala wo bohubedu le gauta le matlakala a cycad a mahlano. Sedirišwa se šupa bolaodi.
Cycad ke sebjalo seo se lego ka gare ga kotsi, se šupa ploko le tšwelopele ya boetapele bja setšo. Thekgo ya Leswao la Naga ke dinare pedi, tšeo di emela botee, maatla le tiišetšo ya polotiki.
Seka sa Phoofolo - Nare (Syncerus caffer)
Nare ya Afrika ke e koto ebile e na le maatla gomme e dula ka gere ga mohlape. Bobedi bja dinare tše tona le tshadi di na le manaka, le ge e le gore tše tona di na le boss e boima le manaka a kgopamo go feta tše tshadi. Di ja bjang bo bontši gomme di huetša tikologo, ka ge di kgona go fetola bjang bjo botelele go bjang bjo kopana, bjo bo ratago ke dirua tše dingwe.
Bjalo ka mohlape wo mogolo, di tswaleletšwego ebile di kopamya mmobu e be di kopanya le maloko go fa mobu maemo a godimo ga ntse di sepela. Dinare tše tona di beakanywa go ya ka bogolo bja tšona, maatla le bokgoni bja go lwantšha. Ge tše tona di phela ka furu ya mohlape gomme ka gare le ka gore di be le bjang bjo botse bja go ja.
Gape di fiwa šireletša ya go nepa go dibatana. Dikgomo tša maemo a godimo di na le phihlelelo ye kaone ya kgomo ye nngwe le ye nngwe mo oestrus. Ge di le ka fase ga tlhaselo go tšwa go dibatana di ntšha bellow yeo e diragatšago mohlape ka moka go fetola bjalo ka ye nngwe. Bana ba diphoofolo ba dula ka gare ga ngwako wo tee le dikgomo mola tše tona tše kgolo di hlokomela tšhošetšo.
Seka sa Mohlare - Baobab (Adansonia digitata)
Mehlare ya Baobab e hwetšegala go dikarolo tša Leboa la Profense ya Limpopo, e hwetšagala gape mo dikarolong tše dingwe tša Afrika le Australia. E kgona go tšwela pele e gole go fihlela bogolo bjo bogolo le go phela go fihla batšofadi, khabone e bontšha gore baobabs tše dingwe di ka gare ga mengwaga ye 3000.
Ke mohlare wa go makatša, wa go ba le makala a go phatlalala a go swana le medu, o ka re se beilwe ka go lebelela fase. Baobab e na le matšoba a mašweu ao a bulegago bošego fela gomme a na le monkgo wo sa lokago, go swana le selo sa go bola, go goga dikhunkhwane tša bošego le bomankgagane bja tulafatšo.
Dikenyo di kgona go gola botelele ba go fihla maoto, di na le dipeu tše di akareditšego ka lerole, leo le humilego ka bithamini C le esiti ya tartaric. Lebebe la tartar le dirilwe go tšwa go dipeu tša Baobab. Baobaa ya go feta mengwaga ya makgolokgolo mengwaga e filwe tšhireletšo, phepo le dihlare tša batho le diruiwa.
Translated by Lebogang Sewela