Leopard Tortoise
Khudu ya Nkwe

© Nigel Dennis

Leina

Khudu ya Nkwe [Stigmochelys pardalis] e sa ntše e tšewago ke ba bangwe bjalo ka [Geochelone pardalis]

Dipalopalo tša bohlokwa

Maemo a godimo - Reptilia
Tolamo - Testudines
Lapa - Testudinidae
Diphidi tša go swana le yona - Khudu ya Nkwe ya Bodikela [Stigmochelys pardalis pardalis] le Khudu ya Nkwe ya Bodikela [Stigmochelys pardalis babcocki]
Botelele bja ditshadi - Dimilimetara tše 750
Botelele bja dipoo - Dimilimetara tše 300 - 450

Tlhalošo

Di ka feta dimilimetara tše 700 ka botelele le dikhilograma tše 40 ka boima. Legapi la yona la go kokomogela godimo ga le a kgomarela go yona, le dikgapetlana e lego tšona go tšwelela godimo. Mošifa wa ka morago mokokotlong ga o gona. Ka nako ye ngwe molomo wa yona ke wa go kobegela fase, ga e na le meeno a gantšhi a nago le dintlha ka godimo.

Phatlalatšo

E hwetšwa ka mašokeng a mehlare a Aforika, go tšwa Sudan go ya Borwa bja Kapa. Go tšwa kgale e se gona ka Kapa Bodikela le Borwa go tšwa Transkei, go bapa le Kwa-Zulu Natal, le Lesotho, eupša bjale e tsebešitšwe ka mafelong a mangwe.

Pelegišo

Ditshadi ka tlwaelo di beela mae a 6 - 15, a makgapi a go ba thata. Molete moo w beelago gona mae, e a tswalelwa gomme tšhadi e ka tampa fase mmung ka go kuka le wiša legapi lefelong leo. Tše sa tšwa go phaphaša di na leboima bja digrama tše 23-50 le botelele bja dimilimetara tše 40 – 50.

Phepo

Dijo tša khudu ya nkwe, di akaretša bjang, dimela tša go phela ngwaga fela le dimela tša go ba le meets a mantšhi. Gape di kokona marapo le mantle a phokobje.