Lefelo la Poloko la Limpopo-Shashe

Toro Ya Dongola

©Roger de la Harpe
Ka Juni ya ngwaga wa 2006, Afrika Borwa, Zimbabwe le Botswana di saenne Memorantamo wa Kwešišano (MOU) yeo e bego e bolela ka boikgafo le maikemišetšo a go hlama lefelo la Limpopo-Shashe Transfrontier Conservation (TFCA). Lefelo le, le tla ba le Mapungubwe National Park, Tuli ya leboa, Game Reserve mo Botswana le Tuli Circle mo Zimbabwe - palomoka ya lefelo ye ka bago 136 900ha. Dikarolo tše dingwe tše di fapafapanego tša naga di ka tlase ga tšhetšo. Kanegelo yeo e thomile ka toro ya Dangolo ya Jan Smuts mafelelong e phethegile.
Mo mengwageng ye e sa tšwago go feta, kgopolo ya go hloma mafelo a mangwe a poloko e ile ya thoma go tum ka maatla, re leboga kgolo ya tlhago bjalo ka dikologo ya go tshepegala ya tšhelete ya ikonomi ya setšhaba. Tshepedišo ye e laolwago ke palo ya baemedi, go swana le diphaka tša khutšo, gomme Afrika Borwa o na le mahlatse go ba le palo ya mafelo ao a šireleditšwego a maitirelo ya mellwane ya sepolotiki yeo e itšego. Tše di akaretša: Limpopo (magareng ga Kruger le Mozambique), Ai-Ais-Richtersveld (magareng ga Afrika Borwa le Namibia), Kgalagadi (magareng ga Afrika Borwa le Botswana), maloti-drakensberg (magareng ga Afrika Borwa le Lesotho), Lubombo, (Magareng a Swaziland le Mozambique), le tšweletšo ya TFCA magareng ga Malawi le Zambia. Bjale go na le Limpopo-Shashe.

Mokgwa Wa Tšhireletšo

©Roger de la Harpe
TFCA tše di bohlokwa ka gobane di tloša magora le go dumelela ya papadi (le baeti) magareng a mafelo a magolo tša naga. Lesolo le le magareng ga SA, Zim le Bots (go fa malapa a bona dithaetlele tša go tsebago) bjo ye ke tšwelopele ye botse ya go go šoma ka tšhireletšo ya kakaretšo ya mafelo a Mapungubwe. Go na le maano a go lata UNESCO, go kgopela gore katološo ya karolo ya bohwa bja lefase ya Mapungubwe e be le TFCA e kgolo.
Motho a ka no akanya dimakatšo tša Limpopo-Shashe TFCA. Baeti ba tla kgona go itemogela bohwa bja kgale bja Mapungubwe, e be ba tsena mo Tuli block go ya go bona Big 5 SAFARI, e be ba etela Zimbabwe go etela metse ya gae le ditšhaba tša bohwa. Gape go na le palo ye nnyane ye e sa tsebegego ya mafelo a akhiolotši mo Botswana, ao a nyakago go bonwa.