Ka moo Fepago, Dipudi

©Marinda Louw
Dipudi di be di sa ikemišetša go e ba diphoofolo tša go sa godišew go tloga bonnyaneng go e ya e ba ye kgolo. Di rata go sepela ka bolokologi, di kgetha dibjalo tše botse go ja, gabjalo go di tswalela gantšhi go hlola mathata a maphelo kudukudu ka dipuding tša nama. Dipudi di tlwaela gabonolo gomme di tiile eupša di ka gatelega ka maikutlo gabonolo gomme ka dinako tše dingwe di ka ihloboga ka pela ge di babja. Dipudi ke diphoofolo tša mehlape gomme di hloile go ba noši, ka fao pudi ye e ikemetšego ka boyona e swanetše go lekolwa go bona seo se phošagetšego
Pudi ye sa kgonego go emiša hlogo, gape e sa kgonego go šila dijo tše di tiilego le gona ga se ya swanelwa go fepwa maswi ka kgapeletšo, mabele goba furu. Dijo di tla dula di sa šilega gomme se se ka raraganya goba go thibela pholo.
Ge pudi e sa kgone go ema, e emiše kgahlanong le leboto gomme o e dikološe ka mahlakore la ka bobedi go netefatša go dikolga ga madi gore sehlare sefe goba sefe se phatlalatšwe mmeleng wa yona. Diela di bohlokwa. Disepetšamohlagase ka sebopegong sa seela di swanetše go fiwa. Molemirui a ka fa dihlare tše di swanetšego, eupša ge pudi di gamola meetse, di tlile go hwa. Ge pudi e robetše, kgonthiša gore meetse a ka setšhelong sa fase ga sa go swana le ntikodiko ya meetse ya mpya.
Diphoofolo tša go lwala di hloka meetse a mantšhi, maatla le proteine go feta diphoofolo tše di itekanetšego, eupša di na le kganyogo ye fase ya dijo. Hlohleletša kganyogo ya yona ka dijo tše nnyane, kolobetša furu gomme o oketše dimolase goba letswai go dira gore e be le tatso. Furu ye tala ye foreše le matlakala a foreše di fa mothopo wo mobotse wa dibithamini. Phoofolo ya go lwala e swanetše go ba le dipalo tše nnyane tša motswakotii wa furu dinako tše 5 - 6 ka letšatši gomme e fepwe ak thoko le diruiwa tše dingwe go dumelela go ja le go ikhutša e sa tšhwenywe. Gantšhi, diphoofolo tša go lwala di ka go nanya di ka hloka nako ya go ja ye ntšhi go feta diphoofolo tše di itekanetšego.
Bothata ka dipudi tše kgolo tša go lwala ke gore gala ya dimela e ka ba ye e sa tekatekanyago. Balemirui ba bangwe ba di fa yokate ye e senago mohlodi, tša go hlakanywa le outse ya go dikološwa goba go tsentšha swikiri ka todi, go thuša go lokiša gala ya dimela.

Ka moo o ka Fepago bana ba Lwalago

©Chris Daly
Go bana ba sa tšwago tswalwa, tšeya ka bjako ya kholostramo (maswi a mathomo a mmatšona) go bohlokwa ka go phela ga yona. Ge go se bjalo e tla gamola meetse ka pela gomme ya hwa. Go boloka ngwana, molemirui o swanetše go abelana ka seela ka sebopegong sa kholostarmo go tšwa go mmagwe yona goba go tsenya kholostramo ye mpša, e sego tlaleletšo ya kholostarmo.
Gamola meetse ke bothata bjo bogolo le letšhollo ka baneng ba dipudi ka fao aba seela ka molomo. Tlogela go fepa ka maswi le seemela maswi gomme o e fetolele ka palo ye e lekanago ya diela tša disepetšamohlagase. Ka mabaka a tšhoganetšo, dira disepetšamohlagase ya ka gae gomme oe hlakantšhe litara ya meetse a go bela ka mahwana a 2 a sirapo, ½ lehwana ya letswai le ¼ lehwana ya pediša.
Ela hloko hle: Tshedimošo ke ya mabaka a thuto le tšhedimošo fela gomme ga e ya swanele go hlathollwa bjalo ka keletšo ya kalafo. Tshedimošo a se ikemišetše go tloša keletšo ya kalafo goba kalafo ye e fiwago ke ngaka ya diphoofolo ya gago.

Translated by Lawrence Ndou