Go Utolla Mapungubwe

©Roger de la Harpe
Temošo ya mathomo ya sebjalebjale ya kgwebišano ya Mapungubwe e godile ka 1930, ge bathošweu ba ile ba thoma go hlotletša mmotong la mathomo. Ba ile ba kgotleletša ke ditumelo tša mošate gomme seo ba bego ba nagana gore ke tumela-khwele ya botlaela ya badimo, banyakišiši ba pele ba hweditše bodulabahu bjo bo na lego mabitla a 23. Bontši bja dipoloko di be di tlwalegile, eupša tše thara di hweditše šedi ya bona. Ye nngwe ya tšona, e be e le nomoro ya bo 14, e be le mosadi yo a bego a bolokilwe a dutše fase, e sego ka lehlakoreng la gagwe. Seo se be se kgahliša kudu, e be e le dikgabišo ya molaetša wa gagwe.
O be a apere diseka tše 100, tša gauta mo kgokgoilaneng bja gagwe gomme lebitla la gagwe le be le na le diphetha tša gauta tše 12 000 (tše di kalagp 2.2 ya dikilogramo) le diphetha tša digalase tše 26 000. Balemogi ba be ba swanetše go gagwe go rwala matlotlo ka pakete. Lebitla la bobedi le bohlokwa kudu ya bobedi e be e le la monna, yoo le yena a bolikilego a dutše fase, a apere sefaha sa dipheta tša gauta le kgopa ya cowrie. Go feta fao o ile a swanela ke go phela le yena mo bophelelong bjo bo tlago, dilo tše dingwe tša gauta tša go dirwa ka foele ya gauta - ye nngwe yeo e swana le kwena.
Motho yo ba mo hweditšego wo tumeligo, ke yo mongwe yo bong ba gagawe bo sa tsebegego o be a bolokilwe ka dilo tša gauta tše tharo: Sejana (mohlomongwe e be e šomišwa bjalo ka mohuta wa bjang goba seaparo sa hlogo), sceptre (goba molamo) le ditšhukudu e nnyane. Ba ile ba hwetša gape tlaleletšo ya mašaled a gauta ditšhukudu mo bodulabahung, eupša baepi ga se ba ngwala gob aba rekoto fao ba ilego ba utolla. Ka ge mabitla a mangwe mo mmotong a se nago le dilo tša bohlokwa, go ka akanywa gore batho ba bararo ba, ba be ba le bohlokwa kudu go bolela nnete, le ge e le gore maemo a bona a nnet a sa tsebja. Mosadi, go fa mohlala, e ka ba gore e le mma wa segoše, mosadi, sesii, sangoma goba kgošigadi ya Mapungubwe.

Moemedi Wa Boditšhabatšhaba

©David Fleminger
Gauta ya ditšhukudu bjale e lemogwa bjalo ka sebopego sa boditšhabatšhaba. Ke sebopego se se nnuane, eupša ke tiroatla ya go raragana, e dirilwe ka foele ya gauta mo tikologong ya sehlwaseeme sa legong (yeo e bodilego kgale). Malakene a masese a foele ya gauta, a mangwe ke 0.5 mm ka bokoto, fao di kgomaganya mmogo ka bontši bja dipikiri maswikana a gauta.
Le ge e le gore ditšhukudu e na le lenaka le le tee (yeo ba bangwe ba be ba šišinya gore ke ditšhukudu ya Sumatran ya lenaka le le tee, yeo e be e adima tumelo go dithuto tša mošomo wa ka ntle mo letagong la Mapungubwe), kemedi ya yona e nepagetšego. Huffman e bile o tlhalošitše gore gore e ka ba tšhukudu ye ntsho. Ditšhukudu tše dingwe tše mmalwa di hweditšwe mo thabeng ya Mapungubwe, eupša ga di a felela.
Ka ntle le bohlokwa bjo tsebegago bja gauta, go swanetše go lemogwa gore ga re tsebe goreditšhukudu e be e le seka se se bohlokwa goba seemed sa batho ba Mapungubwe. Kemedi ya diruiwa tše dingwe e hweditšwe mo thabeng, gomme tšhukudu e no ba seka fela sa semoya. Gape ga go tsebege gabotse gore gauta e ile ya tološa e be ya šomiwa mo lefelong, goba mo diintastering ye nngwe ya lefelo la mo nageng ye.
Le ge go le bjalo, gauta ya tšhukudu ke se sa histori ya Afrika se se ka se tšhentšhwe le naledi ya kgahlišo ya Musiamo wa Mapungubwe.

Boleng bja Semoya le Ditšhelete

Ka gore Mapungubwians ba tlhompho batho ba bona ba ba hlokofetšego ka dika tš gauta le dipheta go bontšha gore metale e be e se sa hlwa wa kgwebo; ke hweditše ya selegae, yeo e ilego ya bay a semoya gammogo le ditšhelete. Le ge go le bjalo, go be go na le dikgwebo ntši magareng ga Mapungubwe le lewatle.
Bjale ka mo k2, batho ba Mapungubwe rekešitše gauta ya bona, aebori, makgopaboya le koporo ya diphetha tša digalase tša maemo, tšeo di šomišwago go dira dilo tša go kgabiša setšhaba. Diketekete tša dipheta tše, gammogo le dipapetlasediko, tše dirilwego ka mae a mpšhe le dipheta tša bokoa tše dirilwego ka kgopa, di a hwetšagala mo lefelong leo. Ka nako ye nngwe, pitša e kgolo ya letsopa e tladitšwego ka diphetha e hweditšwe mo lewang la kgauswi. Kopa ya Cowrie, ye nngwe ta tšhelete yeo e bego e šomišwa ka bophara mo lefaseng la kgalekgale, e ile ya hwetšwa mo lebitleng le lengwe la bogošo.
Dikarolo tše mmalwa tša China Celadon di ile tša huetšwa mo thabeng, yeo e ka bago go ba tše dingwe tša dikela tša teye tše kgethegilego tša kgošigadi. Letsopa la spindle whorls le tšwelela la mathomo mo Mapungubwe, gomme se se akanya gore batho mo Mapungubwe ba be ba dira diaparo tša bona. Khothone e be e le sebjalo sa setšo, eupša theknolotši ya go se loga mohlomongwe e be e tšwa dinageng tša ka ntle go tšwa lebopong la lewatle.

Translated by Lebogang Sewela