Dinonwane tša Bomakgolo tša Lenyalo la Setšo sa seXhosa

Goldie Qayiya le Felicia Mfamana ba bolela ka boitemogelo bja bona ba manyalo; lenyalo la Goldie e be e le la go beakanywa gomme la Felicia lona le tšere ke setšo sa mogatša wa gagwe sa seXhosa.

Goldie Qayiya

©Eric Miller

Monna yo a bego o tla go nnyala, Otto, o goletše motseng o tee le nna eupša re be re sa tsebane ge re sa gola. Ke mo tsebile ge ke bowa kholetšhe go ithutela borutiši. Ke be ke sepela ke bowa lebenkeleng, o ile a mpitša a re, 'E tla mo,' ka mokgwa wo botho, gomme a mpošiša gore ke dula kae. E be ke mmona gape moketeng wa rena wa tlemano.

Otto o ile a nngwalela lengwalo la tšhišinyo. Go be go le bohlokwa go yena gore a tsebe gore lenna ke a nyaka go nyalwa ke yena na. Ka gare ga lengwalo o ngwetše gore, ge ke dumela o tla boša tate wa gagwe gore a bolele le tate waka.

E fela ke be ke sa le koletšheng ge lengwalo le fihla bjalo batswadi baka ba ile ba le hwetša gomme ba le bula. Ga se ba boledišana le nna. E be e le ngwaga waka wa pele kua koletšheng. Ge ke tla gae maikhutšong, tate waka o ile a re go nna; 'Goldie, o ile go nyalwa.'

Beakanyo ya Lenyalo

Lenyalo le ile la diragala morago ga mengwag ye mebedi, ka nako ya maikhutšo a Desemere.. Otto o ile a lefa lobola ka dikgomo tše lesome le pere gomme morago ga kgwedi ye tee, re ile ra nyalana. Ke be ke tura kudu. Ke be ke sa nyake go nyalwa. Re nyetše mo kerekeng ya Anglican, napile batho ba be re emetše kua ngwako wa Otto ba re rurusa.

Re ile ra tšea nakore dumediša batho e bile re ba swara diatla ge re fetša ra ya go ja matena. Morago ga dijo re ile ra sepela kamoka ra ya holong ya setšhaba go ya go bina, mo gareng ga bošego re ila ra feleletša dijo tše basadi ba di tlišitšego mo holong.

Re ile ra bina bošego kamoka, dikoša tša jazz, kwela, tša bo Spokes Mashiyane, African pennywhistle, nonwane ya dinako tša rena, re be re keteka bofsa bja bophelo bja rena mmogo.

Felicia Mfamana

©Eric Miller

Go na le manyalo a mabedi mo setšong sa seXhosa, lenyalo la maleba le la go thopiwa, lehono a sa le gona. Ge mmona a thopa mosadi, ga go monyaya le lešira. Ga go na se mosadi a ka se dirago. Ke bile le lenyalo la mohuta wo. Lehono ke segiša ka yona taba ye, eupša ka nako yela go be go sa segiši.

Mogadibo waka yo a bego a dula le lapa laka, yo ke bego ke mo tshepa o ile a le beakanya. O ile a nthetsa gare ga pese le motho yo ke sa mo tsebego. O be a na le mmele o bose le sefahlego se se bose. Go be go se na selo se se ganetšago ka yena. E fela ke be ke tšhogile. 'Go direga? O nkiša kae?' Ke ile ka botšiša. Sefahlego sa gagwe se se bose sa mmala wa kofi se ile sa tiiša. 'Ke go iša gae gore o be mosadi ' a fetola.

'Ke sebaka ke nyaka se gomme bjale se a direga’. Nna ka re, 'Eupša ga ke nyake go sepela le wena.' 'Ke kgopela o emiše pese, ke nyaka go fologa.' Ke be ke tlalelwa, gomme ka thoma go lla. Ke be sa kgone go tlogela tate waka ka tsela ye.

O be a le mmona wa go tšena kereke. 'Monna yo a tla go nyala a re leka go kwešiša,' Ke nyaka gore o be mosadi waka ka nnete gomme ga ke yo ema sebaka se sengwe. 'Gopola, mo setšong sa rena ke dumeletšwe go dira se.'

Lapa la Felicia le Lefsa

Pese e ile ya re iša motseng wa gabo, go be go na le dintlo tše nne mo thotong. Ntlo ye nngwe e be e le ya sesi Noyiswa, fao ke be ke swanetše go dula gona beke ya mathomo. Bošegong bjo ke ile ka lla. Ke ile ka lemoga ka go nyama gore bosetsana bjaka bo fedile. Morago ga beke e tee, o ile a romela banna babedi go tate waka le go kgaetšedi tša ka go ba botša gore ke kae.


'O tšere morwedi wa ka ka ntle le tumelelo ya ka,’ go ile wa re yalo tate waka, o be a befetšwe kudu, 'O swanela gore o re fe kgomo ye nngwe godimo. Dikgomo tše tsehelela tša lobolo kagobane ga se wa kgopela tumelo ya ka. Moletlo o ile wa direga ngwakong wa batswadi bja Milton'. Lapa la gagwe kamoka le be le le gona. Tate waka o paletšwe ke go tla ka ge e be e le kgole.


Mogolo o mongwe wa setšhaba o ile a re nyadiša, o ile a mpotša a re 'O mosadi o mofsa bjale gomme leina la gago le le lefsa ke Nothozamile,'. 'O na le lapa le lefsa, le tate o mofsa, mme le bosesi gomme o swantše go amogela se.' Ga o sa le mosetsana. O swanetše o e sware bjalo ka mosadi.


Morago ga moletla a re, 'Bjale le monna le mosadi.' Go be go hlabilwe nku ya mokete, basadi ba lapa ba ile ba dira disalate, reise le stampa tša go ja ka nama. Morago ga fao re be re nyetše ka maleba. Bophelo bjaka ba mosadi bo ile ba thoma.

Translated by Lebogang Sewela