Go Buna Meetse a Pula Ke Eng?

© US Bureau of Land Management

Go buna meetse a pula ke go sepetša le poloko ya meetse a pula go tšwa lefaseng goba marulelong a meago ka dipeipe goba meedi ya marulelo go ya tankeng ya go boloka meetse. Go kgoboketša meetse a pula go tšwa marulelong go hlwekile kudu go feta go kgoboketša meetse a tšwago lefase.

Ka ge go le bjalo, go hlwekiša le go sefa meetse a pula pele ga tšhomio go a šišinywa. Ga se fela o go hlwekiša meetse a tša ka gae goba a tša temothuo, eupša gape e tla tloša dikhemikhale, mabu le ditšhilafatši gomme e tla thibela go senyega ga dipompo ka lebaka la dilo ka meetseng.

Go Hloma Bjang Tshepedišo go Go Buna Meetse a Pula

Go hloma tshepedišo ye bonolo ya go buna meetse a pula go nyaka dilo tše tharo; marulelo pipeipe goba mellwane yeoo e senago selo, go sepetša meetse a pula, le go tanka ya go boloka.

Hlwekiša marulelo le meedi ya marulelo. Ge eba goba meedi ya marulelo e swanetše go hlongwa, kgetha meedi ya marulelo ya boleng bjo bobotse bja twantšho ya UV ya PVC gutters le dipeipi tša fase. Kgonthiša gore dipeipi di kgokagantšwe takeng ya meetse. Netefatša gore meedi ya marulelo e motheoga gannyane go ya tankeng. Se se tla fediša go kgoboketšo ga leraga le meetse ao a emego, go ba lefelo la go tswadiša menang.

Makala afe goba afe a a lekelelago godimo ga marulelo a swanetše go tlošwa go thibela matlakala go tsena ka tshepedišong.

Šomiša diširo tša lethale goba disefe gomme o di hlwekiše ka mehla.

Phaphamalo ya dikhemikhale go tšwa kgašetšong e ka dula mo marulelong gomme go tloga fao ya išwa ka tankeng ya meetse. O se gašetše dibjalo ka letšatši le le nago le moya.

Ge o penta marulelo, šomiša pente ye e bolokegilego e ka gapela ka tankeng gomme ya tšhilafatša meetse.

Hlwekiša marulelo morago ga mello efe goba efe ka moo lefelong. Ka morago ga ge pula e nele, molora le mašaleding di ka gapelwa ka tankeng ya meetse, ka fao ya thiba dipompo. Gopola, marulelo a hlwekilego, metsee a hlwekilego.

Tshepedišo ya go sefa go hlwekiša meetse pele ga tšhomišo e ka nyakega gomme e ka ba ka sebopego sa:
Sefe ya Malao a sehlaba
Disefe tše di Tšwelelago
Tanka ya go Tsepamiša

Ditanka tša go Boloka Meetse

©Marinda Louw

Tanka efe goba efe ya go boloka meetse e ka šomišwa, eupša kgonthiša gore e hlwekile gomme e na le ya ka ntle goba pompo. Hloma tanka ye kgologabotse, ge go kgonega, e bee mo motheong o maatla le wa go tekanyetšo, ya go ba godimo botse go dumelela dipakete go tlatšwa bonolo go tša pompong ya tanka. Ge e ba o aga motheo wa konkriti, kgonthiša gore o bonyane bja 85mm ka bokoto.

O seke wa šomiša tanka ye gore e be e šomišwa pele go boloka se sengwe le se sengwe seo se lego sa mpholo go swana le makhura a dikoloi, makhura goba dikhemikhale. Ge go kgonega, o seke wa šomiša tanka ya go dirwa ka aspestose. Ditanka tša meetse di ka dirwa ka polastiki ya polyethylene, konkorite goba lesenke le go khupetšwa ka sethibela ruse. Ditanka tša ditšhipi di swanetše go khupetšwa ka gare ka dikhupetša tša kgato ya dijo go swana PVC goba polyethylene. Ditanka tša meetse tša polastiki ke tša theko ya fase mola ditanka tša konkrite fase di ka ba tša theko ya godimo eupša ba kgona go boloka meetse a go tonya.

Akanya go hlomela tanka ya go tšhologela go boloka meetse a go feta ge fela tanka ya mathomo e fihla maemong a itšego. Ge e le gore o šomiša meetse a tanka go nwa, kgonthiša gore o a bediša pele. Gape a swanetše go sefiwa le go alafšwa ka sešweufatši. Banyakišiši ba Khomišene ya Dinyakišišo tša Meetse e ba šišinya le senwelo sa ¼ ya sešweufatši ka 5 000 ya dilitara tša meetse.

Eba le senotlelo mo pompong ya tanka go thibela phihlelelo ya tanka ya meetse. Thibela motho mang le mang go namela odimo ga tanka, e ka wela ka kotsi le go kgangwa ke meetse.

Translated by Lawrence Ndou